Tako kot je Lego najbolj znana igrača na planetu, so prisrčne legokockaste arkade najbolj poznane videoigre. Vsaj kakšno iz široke zbirke je igral sleherni mladič, teta ali trdojedrni špilavec, in čeprav so storjene po istem kopitu, nikdo ne more zanikati njihove vsesplošne zabavnosti. Poskakovanje lego stričkov, deljenje zaušnic in uničevanje okoliškega inventarja imajo tolikšen privlak, da se vračamo v lego svetove še dolgo po zaključeni štoriji. Početja, skrivnosti, neodklenjenih figuric in objektov za razckocanje namreč zlepa ne zmanjka. Poznani Pixarjevi superjunaclji od šimlja prav nič ne odstopajo.

Neverjetniška familija kajpakda prevladuje. Gospod je supermočan, mama se razteguje in napihuje, tamala naredi energetsko polje, en sine je brzec in drugi vse mogoče. Včasih se jim pridruži še Ledeni in skupaj povzročijo res velikansko kolateralno škodo. Cekinčki seveda žuborijo od povsod.

Igra prinaša vsebino obeh filmov, torej tako pregon Zaslonjevalca kot grdobije malega tečnega Sindroma. A namesto, da bi se pripoved otvorila s pustolovščinami mladega Janeza Bulca in Elastike, postopoma zgradila junaško familijo ter nato uvedla širšo druščino zamaskirancev, je ravno obratno. Najprej je šest stopenj dvojke z izvežbanimi in raznoterimi liki, izvirnik pa je podlaga za drugo polovico poskakovanja in tepežkanja. To gre navzkriž s časovnico oziroma zgodbo o superherojskem zakonu. Sicer je sama fabula neizrazita, kajti vmesni odlomki so zgolj klasični legoidni skeči, toda vseeno taka struktura izpade neposrečeno.

Pretepanje, ki ga ne manjka, je kakor vselej drkež enega samega knofa. Morebitna poguba ni z ničemer kaznovana, saj je lik pri priči nared za akcijo. Lego je prijaznejši od Nintenda.

Uvodoma izpričane temeljne privlačnosti špilu ne morem oporekati. Kot vselej sem odvisniško odkrival ter razbijal okolico še ure po sesutju tistega kroglastega velerobota. Vključeno je seveda svobodnjaško mesto z nebrojem zadač, od dirkanja prek gašenja požarov do lova na bandite. Lepo presenečenje je ducat skritih struktur iz drugih Pixarjevih animirank, ki odklenejo ustrezne like, recimo Dory, Wall-Eja in Jelkota. Ampak za to barvito površino Lego The Incredibles ne prinaša čisto nič svežega. Zgodbo itak poznamo, nivoji so komaj povprečni, uganke in moči  reciklirane ter pretirano drkanje krogca duhamorno.

Osrednje mesto za peskovniško stikanje po tleh ali po zraku je precej manj bogato in raznoliko od drugih superherojskih, kamoli od City Undercover. Izkušen lego špilavec bo razočaran.
Jakec je kajpakda polnopravno vključen. Rakun jih skupi. Prav tako tudi nekatere tipke, saj je hitrostnega tapkanja že kar preveč.

Izdelek je obrtniška licenčna posiljenka, za katero se je Lego odločil zato, ker je zlizan z Disneyjem. Onkraj momentalnega kratkočasja preigranje ne pusti nobenega zadovoljstva, vse je že videno in brez enega presežka. In navsezadnje, kdo mara za Krushauerja, Voyd in Helectrixa, ko pa moremo kockati z Batmanom, Hulkom, Spideyjem ter drugimi znamenitimi liki? Obstaja mnogo boljših, polnovrednejših superherojskih lego špilov, ki imajo za nameček originalno zgodbo. Obetaven nov primerek pride že čez poldrugi mesec: v Lego DC Super-Villains bodo v glavnih vlogah Joker, Lex in preostali člani Legije pogube! Novce zategadelj prihrani zanje!

Dodatno igranje kako vselej vključuje grajenje struktur, iskanje skrivnostih po strehah hiš, delinkventske vožnje in preizkušanje drugih figuric, kakršen je tale Zaslonjevalec. Igra se baha z več kot sto liki, vendar je galerija raztegnjena s kupom brezveznih ‘civilistov’. Se pa da odkleniti dvanajstero Pixarjevih junačkov …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.