Filmska klasika Boter letos obhaja 50-letnico in v čast svojemu remek delu, ki je skozi čas postal popkulturni fenomen, je Paramount posnel jako posrečeno TV-serijo. Ne gre za vnovično uprizoritev slovite literarne podlage ali štorijalni odvrtek, niti ne za dokumentarec. The Offer je igrana nadaljevanka o tem, kako je triurna predstava družine Corleone nastajala. The Godfather je bil namreč težaven projekt oziroma “najboljši film, ki se skoraj ni zgodil”, saj ga je na eni strani zaviral stiskaški studio, na drugi pa je razburil resnično njujorško mafijo. Zgodba je zato kot nalašč za dramatizacijo, v kateri torej ne vidimo pravega Branda, Pacina in Coppole, marveč njihove igrane verzije. Osrednji lik pa je producent Albert S. Ruddy, tisti, ki je za izdelek naposled prejel oskarja. Skozi njegove oči nizika pokaže trnovo pot filma, ki je po izidu postavil rekord v dobičku in nominacijah ter rešil Paramount pred pogibeljo.

The Offer je štorija filmskega producenta Ala Ruddyja, kako je mojstrsko vijugal med kapricami šefa studia, ohrnostjo lastnika družbe in mafijskimi pritiski, ter kljub nizkemu proračunu dostavil eno najveličastnejših del sedme umetnosti. Možak, ki je še vedno živ, je pri seriji sodeloval.

Puzov roman Boter (1969) je postal instantna knjižna uspešnica in se dobro leto dni obdržal na samem vrhu prodaje, česar ni uspelo ponoviti nobeni knjigi. A italijanski Američani so delo črtili, saj naj bi jih slikal kot ničprida gangesterje. Pritegnil jim je tudi Frank Sinatra, ki se je nenavdušeno prepoznal v popevkarju Johnnyju Fontanu in se s pisateljem zaradi tega celo javno sporekel. Najbolj odločen pa je bil mafijski šef Joe Colombo, ki je nad filmarje naščuval svoje soldate. A režiser Francis Ford Coppola itak ni želel ustvariti klasične gangsterščine, temveč se mu je bolj dopadla ideja o kralju s tremi sinovi. Producent je zato Colombu obljubil italijansko družinsko dramo, ki bo kritizirala pokvarjeno oblast in ne bo vsebovala besed mafija in cosa nostra. Film je nato dobil celo mafijski blagoslov.

Joe Colombo je bil tisti čas capo ene od petih njujorških družin in ustanovitelj organizacije za pravice italijanskih Američanov. Maria Puza je označil za izdajalca svojega naroda in grozil studiu. Na kraju se je s producentom pobotal, celo spoprijateljil, filma pa ni uzrl, saj so ga ustrelili pred premiero.
Mario Puzo in Francis Ford Coppola sta skupaj spisala z oskarjem nagrajen Botrov scenarij. Režiser je še živ, dočim je pisatelj umrl pred dvema desetletjema. Mimogrede, ob vseh ‘resničnežih’ pa nekdo v seriji ipak manjka. Ni Georga Lucasa, s katerim je imel mladi Francis podjetje, in ki je celo sodeloval pri filmu.

To je le košček pravih dogodkov, ki jih pokaže The Offer. Gledalec bi pomislil, da je večina malih in velikih bunkic na rdeči niti izmišljenih za večjo privlačnost, pa temu ni tako. Domala vsi liki, tja do ljubic in banditov, so resnični in fabula je avtentična. Vključene so številne resnične podrobnosti in dialogi, kar potrjuje nebroj dokumentarcev in intervjujev zadnjega pol stoletja. Puzo je res napisal Botra le za denar, saj je imel hazarderske dolgove … Prizor, kako se Marlon Brando na uvodnem sestanku s pasto na laseh in vato v ustih našemi v donov lik, režiser pa ga snema, se je v resnici pripetil … Enako velja za spoznavno večerjo igralcev, ki se spontano prelevijo v člane familije Corleone … Mafijsko sporočilo, crknjena podgana v postelji šefa studia? Zares. Predlog kravatarjev, da se dogajanje zaradi stroškov preseli aktualen čas, Michael pa je junak vietnamske vojne? Zares. Direktor Paramounta zaloti ženo v postelji s Stevom McQueenom? Zares. Znamenitega Luco Brasija upodobi Colombov osebni stražar? Zares! 

Velika cokla pri produkciji Botra je bil lastnik Paramounta, ki ga umetnost ni zanimala, zgolj denar. Studio je prodal preden je bil film dokončan. Kot vsi ostali liki je tudi ta v seriji izvrsten, dasi je njegov značaj bržda zapretiravan.
Ustrelitev Colomba in povračilni umor njegovega nasprotnika, Norega Galla, sta se v začetku sedemdesetih res pripetila. Ustvarjalci nizike so oboje prvovrstno in po zgledu Botra vkomponirali. Je pa Gallova vloga dramaturško, a domiselno prikrojena, kajti počili so ga šele po izidu filma.

Nenavadno se zdi, da je nizika o snemanju enega filma lahko dolga deset tričetrturnih epizod, pri čemer se vsaka celo končna z viscem! Ampak s simpatičnimi, malce karikiranimi liki, ki so resničnim ljudem lahko le v ponos, iskrivimi dvogovori in izjemno privlačnim, neverjetno turbulentnim odvijanjem na več področjih je The Offer boljši od marsikatere fikcijske serije. Posrečeno preplete odrezano konjsko glavo, Hollywood z začetka sedemdesetih, ozkogledne poslovneže in organizirano podzemlje. Pri tem z nizanjem tistodobnih dogodkov, filmov in poznanih imen kar kar kipi od duha svojega časa. V tem oziru spomni na Once Upon a Time in Hollywood. Za nameček je predstava jako ‘botrovska’, tako po tonu slike in glasbi kot po nezgrešljivih kadrih in prizorih. Tej ponudbi se ne da upreti! Za filmofilskega paisana ni druge, kot da za antipasto vnovič pogleda brezčasen film, nato pa užije tole škatlo slastnih kanolijev.

Zanimivo je videti ‘igralce’, ki jih igrajo igralci. Zgoraj je takrat še neznani Al Pacino, spodaj pa bržda največji igralec tistega časa Marlon Brando. A ne eden, ne drugi nista k projektu pristopila gladko, saj so imeli pisarniški šefi drugačne poglede od ustvarjalcev …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.