Leta 1940, globoko v tako imenovani zlati stripovski dobi, so se DCjevi zaščitniki malih ljudi in stare pravde prvikrat povezali v krožek. Reklo se mu je Justice Society of America in vremenom primerno se je spočetka zoperstavljal nacistom. V ekipi se je sčasoma znašlo dva ducata šem, tudi Bats in Sups, a večina tistikratnih Pravičnikov je danes manj poznanih. Recimo Doctor Fate, Starman, Thunderbolt in Spectre. Toda oziranje v preteklost je priljubljeno in založbe za širši nabor oživljajo mnogotere junake. Televizijska serija Stargirl denimo temelji prav na JSA, slavna člana Hawkmana in Hawkgirl smo gledali v Legends of Tomorrow, nekateri pritični liki bodo nastopili v filmu Black Adam, spotoma pa smo za njihovo promocijo dobili še ustrezno celovečerno animiranko.
Ko je v šestdesetih DC svoje rešimože in rešižene v osrednji kontinuiteti povezal v Justice League, so staro društvo upokojili na vzporedni Earth-Two. Večvesolje je spočela znamenita zgodba Flash of Two Worlds, v kateri sta se srečala brzca z obeh Zemelj. Jay Garick je ta izvirni s pločevinasto klafeto, Barry Allen pa oni moderni v kombinezonu. Svetova in s tem pravičniški organizaciji se odtihmal križata ob izjemnih dogodkih, kakršna je bila Kriza neskončnih Zemelj. Praviloma je vezni člen prav rdeči tekač, ki v sodelovanju s hitrostno silo ukrivlja čas-prostor. Tako je tudi v aktualni risanki, kjer se Flash en trenutek rutinsko bori z Brainiacom, hip zatem pa se znajde sredi viher druge svetovne vojne. Tam oziroma takrat se zoper švabskega neprijatelja spajdaši z ameriškimi pajaci tistega časa, ki jim poveljuje amazonska princesa. A izkaže se, da ni potoval le skozi čas, marveč v drugo razsežnost …
Prigode iz vzporednih stvarstev so zaradi alternativnih dogodkov in verzij likov vedno privlačne. Med slikosučnimi sigurno izstopa legenda Flashpoint Paradox z zasukanim DCjevim svetom, ni pa edina. V videoteki so še najmanj Gods and Monsters s futurističnimi heroji, Red Son s komunističnim Supermanom, pa fevdalno japonski Batman Ninja, viktorijanski Gotham by Gaslight … No, Justice Society žal v ta cvetober ne sodi, saj se izkaže za eno najslabših DCjevih animirank sploh. Razlog ni samo v tehnični elementarnosti in motečem slovanskem naglasu Wonder Woman, temveč v nedomiselni in nedodelani zgodbi brez razlag in s slabim zaključkom. Menda so imeli sprva v mislih večdelno serijo, nakar so producenti veleli idejo zdruzniti na osemdesetih minut. To je rezultiralo v hitečem, nenavdušujočem odvijanju, kar naslovni organizaciji dela medvedjo uslugo!
Podnaslov in uvod z Nemci, iščočimi ancientne artefakte daje misliti na wolfensteinovski scenarij in najmanj vod Übermenschnov, če že ne SuperDolfeta. Toda risanka minuto kasneje na to docela pozabi. Nacisti so le in samo bedni soldati brez trohice okultnega, in ni razloga, da supermoštvo, ki frči, brzi in ročno razbija tanke, ne bi končalo konflikta v prvem dopoldnevu. Scenarij druge svetovne vojne je švoh izkoriščen, saj ne postreže niti z enim nacističnim likom ali dogodkom. Nadalje si pripoved sploh ne trudi predstaviti šem Justične zadruge, kot so Hourman, Black Canary in Hawkman, kar je precej butasto, saj to niso obče prepoznavna imena. Zmoti takisto, da v resnici ni zadovoljivega zlikovca. Zadnji cvek v rakev pa zabije še vsenivojsko beden iztek. Velepošasti razsujejo pol New Yorka, nakar napadalec uvidi zmoto, skomigne z rameni in odide …
Enako stori gledavec.
