“Misliš, da poznaš vse Batmanove zgodbe? Tej ne bi verjela niti sama, če je ne bi videla z lastnimi očmi. In radovednost je tole Mačko skoraj pogubila,” uvodoma pove Selina. Edinstvena je nova dogodivščina vsekakor, zakajti Temni vitez je potoval že marsikam, na fevdalnem Japonskem pa ga še nismo videli. Ponesrečen eksperiment namreč gothamske častne meščane prežarči v čas in prostor samurajev. Joker, Pingvin, Two-Face in drugi zlobci hočejo vsak zase zavladati razdrobljeni deželi ter spremeniti tok zgodovine, po robu pa se jim postavi razširjena netopirjeva familija. Pri tem se je Batman primoran odpovedati svojim igračkam in iti po poti šinobijev, s čimer izpolni prerokbo o špicuhastem bojevniku.

Joker, Robin, Nightwing, Poison Ivy in  še pol ducata drugih DCjevih likov se znajde v japonskem srednjem veku. Čudaško pa izpade, da Batman ni podoben nindži, marveč je opravljen samurajsko.

Predstavo so kajpakda pripravili tokijski pisci-risci, med ostalimi Takaši Okazaki, avtor proslavljenega Afro Samuraja, zato je Batman Ninja pravokrvni borilni anime. Prvi dolgometražni pravzaprav, saj se je japanolični Netopir doslej pojavil edinole v kompilaciji kratkih zgodb Batman: Gotham Knight, dočim animejaste serije ni bilo nikdar. To je sicer nenavadno, kajti slavni Gothamčan je pod Fujijem sila priljubljen že od TV-serije z Adamom Westom. Nekaj let so tamkaj celo izdajali od DCja neodvisne mange ‘Batoman’ in čisto svoje igračke, ki so postale iskana roba med zbiratelji. (O fenomenu japonskega navdušenja obstaja zelo dobra dokumentirana slikanica Bat-Manga.)

Ne oziraje na srednjeveškost brez mechov in velikih kanonov v japonski risanki ne gre.

Batman Ninja je lep poklon temu navdušenju. Risba, premikanje in koreografije so za DCjeve like nekaj svežega. Animacija, naj gre za mečevanje ali obrazne grimase, je res sijajna, dodatno pa podobo bogatijo vložki različnih grafičnih slogov, tja do ploskovne risbe s črnilom. Seveda je vzhodnjaškemu poreklu primerna tudi vsebina, netipična za Batmana, ki sega od prežeče-tigrastega-skrito-zmajevskega letanja med drevesi do borbe velikanskih robotov. Neoriginalnosti fabuli vsekakor ne gre očitati, je pa nekam razsekena in ne baš specialna. Kljub (pre)obilju poznanih obrazov se pripoved na precej plitek način in brez novih domislic v odnosu osredotoča le na Burkeža in Netopirja. Ne bavi se z izvori, liki pa so zgolj narisani po japansko, brez alternativnih značajev.

Risanka lepo preseneti z slogovnimi odmiki. Menda je bilo vloženega trikrat več risarskega časa kot v klasične DCjeve animiranke.

Joker in Harley se torej manično režita, Batman ne ubija in Catwoman spletkari. Kakor vselej. Ampak še nikoli na potujočih pagodastih gradovih in opravljeni kot vitezi dežele vzhajajočega sonca. Batman Ninja je praznik japonske umetnosti z DCjevim cosplayem. Zaradi odmika od običajnega je v množici šablonastih superjunaških risank obvezen ogled za poslednjega navdušenca. Vedi le, da obstajata dve inačici, japonska in angleška, ki se v povedanem malce razlikujeta. Večina bo jasno zrla mednarodno verzijo, ki je po mojem bolje ‘oglašena’, zlasti Joker je najjači. Pravoverni otaku bo po drugi strani poiskal izvirnik, vendar mu svetujem, da pridobi uradne angleške podnapise, ki so prirejeni, ne fanovskih, ki so dobesedni prevodi iz japonščine.

Selina s kipečimi joški in Bruce v misijonarski opravi. Mačka jasno Šišmiša prinese naokoli …

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.