V splošnem velja, da se je ameriško superherojstvo pričelo s Supermanom leta 1938. Znameniti Kriptončan je postavil temelje narodnega bajeslovja in obenem definiral novo literarno zvrst. Na krilih vetra mu je je sledila vrsta nesmrtnih likov vseh barv in oblik, pri snovanjih katerih so si avtorji lahko dali duška. V njihovih svetovih ni bilo namreč prav nič nemogoče, obenem pa so se novi bogovi ukvarjali z aktualnimi, bralcu domačimi težavami, od nacistov do mafijcev. DCjevo vesolje letos obhaja osemdesetletnico in je že davno preraslo sličice z oblački. Junaki, njihovi znakci in supermoči so postali elementi svetovne popkulture, ki jih je najti v prav vseh izraznih oblikah. En kos te zgodbe obhaja potujoča razstava DC Exhibition: The Dawn of Super Heroes, ki je štartala v Parizu, ta čas se mudi v Londonu, nakar se bo preselila čez Lužo.
Projekt ne vsebuje vsega, povezanega z znamenito kalifornijsko založbo, saj iger, risank, aktualnih TV-serij in zbiralniške robe sploh ne omenja. Razstava se osredotoča le na dva medija: skozi stripovsko zgodovino predstavi DCjevo filmografijo. S sten tako visi več kot dvesto poznanih risb znamenitih risarjev, kot so Joe Shuster (Superman), Bob Kane (Batman) in Frank Miller (The Dark Knight Returns), v vitrinah pa so oprave, ki so jih nosili Christopher Reeve, Danny Devito, Gal Gadot in večina ostalih igralcev poznanih likov (Zeleno lanterno so zignorirali). Na žalost pa se tukaj Superherojska zora ustavi, kajti ne nudi nikakršne interaktivnosti, vpogleda v snemanja ali dodane vrednosti, kakršno ima recimo Star Wars Identities. Petnajst evrov sicer ni pretirana cena, ako si v bližini, ni pa ta zbirka panojev in kostumov vredna namenskega romanja kamorkoli.

Največji DCjevi liki so prišli koj za Supermanom (1938): Batman leta 1939, Flash, Robin, Joker, Catwoman, Lex in Green Lantern leta 1940, Wonder Woman, Green Arrow in Aquaman pa leta 1941. Zadnja velika šema je bila Harley Quinn – leta 1993.
V starih časih so bile naslovnice takele lepljenke, pri izdelavi stripa pa je sodelovalo več ljudi: pisec je spisal scenarij, glavni risar (penciler) je praviloma sličice le skiciral, inker jih je prevlekel s črnilom, letterer je napolnil oblačke in colorer je vse skupaj pobarval.
Naslovnici uvodnih nastopov največjih junacljev. Izvirna stripa sta danes vredna milijone. Zanimivost: Superman sprva ni letal, marveč le visoko skakal. Čeprav sprva ni bilo tako, danes velja, da mu moč daje naše rumeno Sonce.
Superman, prvi med enakimi. Malo znano je, da sta si ga avtorja Joe Shuster in Jerry Siegel sprva zamislila kot slabega fanta, nakar sta ga po naročilu urednika preoblikovala v vesoljskega varuha Zemlje. Času primerno se je tedaj zoperstavil Švabom in se rokoval z Mohamedom Alijem.

Enajst igralcev je doslej upodobilo Supermana na malih in velikih ekranih, začenši s črnobelo TV-serijo leta 1948. Predočeni preobleki sta kajpakda iz filmov s Christopherjem Reevom in aktualnih s Henryjem Cavillom.
Batman je nastal kot nekakšno nasprotje Supermana. Je le navaden človek brez supermoči, ki se mora zanašati na svoj um in telesno izurjenost. Njegov globlji značaj in temna stran, ki izvira od smrti staršev, pa sta prišla kasneje. Netopirjevca, kakršnega poznamo danes, je definiral Frank Miller v Vrnitvi Temnega viteza.
Joker in Pingvin sta najbolj ikonična gothamska zlobnika. Ti dve spaki seveda izhajata iz Burtonovih filmov (1989 in 1992).

Batman Forever (1995) in Batman & Robin (1997). Kdo se spomni Vala Kilmerja in Georga Clooneyja kot Batmana ter Schwarzeneggerja kot Freeza, Jima Carreyja kot Riddlerja in Tommyja Leeja Jonesa kot Dvo-frisa?

Najbolje sprejeti Batmani so bili vsekakor Nolanovi trije, ki jih je navdahnila realistična estetika Millerjevega Dark Knighta.  Iz kanonične Millerjeve zgodbe je črpal tudi Batman v Superman, vendar zgolj idejo spopada obeh junakov.
Wonderco si je izmislil psiholog, ki je izumil tudi detektor laži. Od tod izvira Amazonkin laso resnice. Ozadje lika dobro predstavi nedavni film Professor Marston and the Wonder Women. Na sliki v ospredju je kostum, ki ga je v televizijski nadaljevanki v sedemdesetih nosila Lynda Carter.
Suicide Squad, sestavljen iz zaprtih superkriminalcev, je nastal leta 1987. Stripi so zelo priljubljeni, saj so moralni kompasi akterjev zasukani, film pa ni požel dobrih ocen. Najbolj svetla točka Voda odpisanih je bila seveda Harley.
DC oziroma njegov lastnik Warner Bros. je imel jasno razdelan načrt za filmski univerzum, ki ga je otvoril Man of Steel. Toda slabo sprejeti BvS in sličen debakel z Justično ligo so plane podrli. Aquaman pride letos, medtem ko so Flash, Cyborg in novi Justice League na čakanju.

Exit through the gift shop. A namesto, da bi bila roba cenejša kot v geekovskih štacunah in knjigarnah, je dražja. To je precej grda poteza do navdušencev.

DCjevska šaha. Prepoznaš like? Dobričine zastopajo Aquaman, Batman, Flash, Superman, Wonder Woman, Green Lantern, Cyborg, Martian Manhunter, Green Arrow, Supergirl, Firestorm, Zatana, Booster Gold, Power Girl, Shazam in Hawkman. Nasproti jim stojijo Dark Seid, Joker, Lex Luthor, Cheetah, Zod, Reverse Flash, Atrocitus, Doomsday, Bizzaro, Captain Cold, Black Manta, Killer Frost, Ocean Master, Deathstroke, Deadshot in Brainiac.

 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.