Proslavljena razstava Star Wars Identities se je za nekaj mesecev naselila v Avstriji. Darth Febo vklopi hiperpogon, zbere vso megasvetlobo v eni točki in tja pride v sedmih parsekih. Pred vitrino (mlade) Leie zapove Ukaz 69.
Strokovnjaki z različnih področij, od psihologije prek genetike do družboslovja, se neumorno sprašujejo, kaj definira posameznika. Akademske študije ponavadi niso priljudne in vključujejo veliko teorije ter nerazumljivega izrazoslovja. Zato je Montrealski center znanosti prišel na posrečeno misel. Kaj, če bi dejavnike, ki nas opredeljujejo, raziskali skozi eno najbolj poznanih bajeslovij, Vojno zvezd? K sodelovanju so povabili studio Lucasfilm, takrat še z Georgom na čelu, in v projekt vključili največja imena kanadskega dušeslovja ter antropologije. Tako je nastala edinstvena razstava Star Wars Identities, ki je pred nekaj leti štartala v Severni Ameriki in nato prek Pariza ter Kölna prišla na Dunaj. V naši bivši prestolnici, konkretno v Muzeju uporabnih umetnosti (MAK) v njenem centru, bo gostovala vse do aprila.
‘Star Wars’
Na prvi pogled je razstava klasične sorte, kar pomeni čuda robe v vitrinah s spremljajočimi infotablami. Ne gre za privatno zbirko ali replike, marveč je artefakte prispeval studio. Nekateri so stari štiri desetletja in segajo v čas, ko je bogati univerzum živel zgolj v Lucasovi domišljiji. Zgodnje skice likov prikazujejo Yodo kot pravljičnega palčka, Chewieja kot vesoljsko opico in Jabbo kot zavaljenega humanoida. Vaderja so sestavili iz nemške čelade in gasmaske, medtem ko je etimološki vir ‘dark’ oziroma ‘death invader’. Vader sicer v nizozemščini pomeni oče, kar bi se lepo ujemalo s fabulo. Toda George ga za časa Novega upanja sploh še ni določil za Lukovega fotra. Sorodstvo je razvil šele med snovanjem E05. Sprva se je celo poigraval z žensko protagonistko namesto Luka. To pomeni, da je Ray v sedmici še ena od neizvirnih domislic. Tudi ime postojanke Starkiller ni skovano nanovo – tak je bil po prvotni ideji Lukov priimek. Galerija obrazov med ostalim upraviči nastanek Jar Jara iz potrebe po komičnem, otrokom zabavnem bitju. Risarji so si ga zamislili kot mešanico med Disneyjevim Pepetom in morskim konjičem.
Precejšen poudarek v prikazani vsebini je na kostumih, ki jih je več deset. Denimo Amidalina oblačila, stormtrooperjev oklep, oprava Boba Fetta in jedijske kute. Bagatelca ob ogrinjalu Mace Winduja pove, da je Samuel L. Jackson zahteval edinstvenost. Najbrž je imel v mislih vrstico, ki vključuje besedo motherfucker, toda Lucas mu je na kraju odobril unikaten vijoličen meč. Seveda ne manjkata niti C-3PO in R2-D2, ki sta ravno tako kostuma, saj sta bila v obeh zaresna ‘igralca’, v slednjem najeti pritlikavec. Še več: dotičnika, Anthony Daniels in Kenny Bakers, sta edina, ki sta sodelovala pri vseh sedmih filmih. Družbo v izložbi jima delajo ostali droidi, celo separatistični soldat v naravni velikosti, četudi kot tak v filmih ni nastopil. Ustvarjalci druge trilogije so se namreč zvečine zanašali na računalniško animacijo, ne na rekvizite.
Vitrinski delež si takenako odrežejo makete plovil, kajpakda tiste iz prve trilogije, saj so bila vozila v drugi praviloma računalniški modeli. Na ogled je točno tisti zvezdni rušilec, s katerim so pred štiridesetimi leti posneli uvod v sago, plus TIE-fighterji, X-krilec, AT-AT in Tisočletni sokol. Bojda je bil navdih za Hanovo tihotapsko tovornjačo hamburger, medtem ko so zvok kravatnih lovcev dobili s kombinacijo slonjega trobljenja in vožnje po mokri cesti. Toda bolj fascinantno je, kako so v tistih davnih časih njihovo premikanje posneli. Princip je bil v osnovi stop motion, pri katerem so maketo fotografirali, jo za drobec premaknili, jo vnovič škljocnili in tako dalje. Zaradi pretirane ostrine posameznih sličic so v Lucasfilmovem oddelku Industrial Light & Magic razvili podtehniko go motion. Leče so narahlo premazali z vazelinom in maketo vsakič kanček zamajali, s čimer so dobili malce zamegljen posnetek in bolj verno premikanje. Danes se to sliši nepotrebno, toda leta osemdeset pač niso mogli odpreti Photoshopa in dodati motion blura.
‘Identities’
Eksponati nimajo tolikšnega privlaka, da bi sami po sebi naredili razstavo posebno. Tisto, kar ji da bistvo, je njen dodaten sloj oziroma okvirna zgodba. Vsebina vitrin je namreč razporejena po smiselnem redu, saj se po Star Wars Identities mojstrsko vije rdeča nit življenja Anakina in Luka Skywalkerja. Skozi ti dve podobni si, a vseeno različni osebi, predstavi komponente, ki razvijajo, definirajo in diferencirajo posameznika. Pri tem je doživetje dvosmerno, saj gost, opremljen z digitalno zapestnico, skozi dvanajstero različnih postaj v skladu s psihološko doktrino in tematiko Vojne spoznava samega sebe in zvezd zgradi lasten lik. Tega nato v sliki in besedi odnese domov. Neprecenljivo.
Potovanje se začne s poreklom, na katerega nimamo vpliva. Skozi opise in predstave pisanega galaktičnega življa, kjer ne gre brez omembe znamenite moseisleyjske beznice, si obiskovalec ustvari osnovo svojega vojnozvezdnega jaza. Lahko se odloči za Gungana z Mustafarja doma, čigar familija počitnice preživlja v vulkanskih vrelcih; za Mon Calamarija, ki izhaja iz coruscantske aristokracije; ali za nebroj drugih kombinacij. Izbiranje ras, kultur, prirojenih skilzov in starševskih figur je tako, kot bi ustvarjal junaka za igranje domišljijskih vlog. Pri tem vsako točko pospremijo spretno zmontirani posnetki iz filmov, ki tisto postavko pokažejo skozi prizmo mladega Anija in Luka. Oba sta odraščala na Tatooinu v neidealni družini in imela enak dar. Le kaj je bilo krivo, da sta se njuni poti tako ločili?
Razloge napove naslednji sklop: vplivi okolja. Sem sodijo mentorji, prijatelji in življenjski dogodki v mladosti. Tu ekspozicija predstavi poznane učiteljske in kolegialne like ter predoči različne odzive obeh Skywalkerjev ob izgubi ljubih soljudi. Kot vemo, se je Anakinov prehod na temno stran začel ravno z materino smrtjo. Tretje področje pa so odločitve, ki odigrajo najpomembnejšo vlogo v naših življenjih. Niz vprašanj o vrednotah sledi poti, po kateri sta šla oba jedija, in pripelje do ultimativne izbire. Boš kot Luke izpolnil svojo usodo in premagal privlačnost temne strani? Ali kot Anakin podlegel skušnjavcu in dal besu prosto pot? Ker se marsikomu zdi bolj posrečena slednjikova možnost, saj ga je ga pripeljala do najbolj znamenitega negativca v zgodovini filma, zaključno sporočilo pove statistiko, da ljudje z bolj iskrenim in poštenim načinom živijo dlje od tistih, ki so pogoltni in hlepijo po moči.
Primojdunaj!
Vem, da se s tole besedo ponavljam od prejšnjikrat, vendar je razstava name naredila nepozaben vtis. Resda to ni vseobsegajoča zakladnica znanja in vsebuje le drobec podatkovja. Fiktivnih, nefilmskih faktov o hitrosti plovil, delovanju tehnologij in ustroju vesolja tu ni. Prav tako zamolči razna kopiranja, recimo iz Flasha Gordona preslikano uvodno 3D-besedilo in pretirano zgledovanje komičnih robotov po paru menihov iz Skrite trdnjave od Kurusawe. Geek bo zaman iskal komentar neslavnega spreminjanja Hanovega srečanja z Greedom in upal na kakšno videoigerno izkušnjo. Interaktivnost pač ne sega dlje od fočkanja z zapestnico in izbir na dotikabilnih zaslonih. Niti se ne da zakutati v jedija in pred zelenim zaslonom ustvariti nepozabno fotografijo žaromečevanja z rancorjem.
Toda kljub relativni nespektakularnosti, povečini poznanim gradnikom in mnogokrat videnim prizorom je domiselna dvoplastnost tista, ki docela prepriča. Prepletena manifestacija studijskih eksponatov in študijske zgodbe je res neverjetno posrečena in prav nič posiljena. Ob tem je na visokem nivoju ravno tako izvedba, ki vključuje samodejne avdiovodiče in popolno dvojezičnost. Na kraju pa videz in življenjepis svojega sithovskega Ewoka dobiš še na mail. Za dobrih 15 evrov je Star Wars Identities po mojem mnenju obvezen obisk za slehernega navdušenca nad Lucasovim Sil(i)nim mitosom.
