V splošnem velja, da se je ameriško superherojstvo pričelo s Supermanom leta 1938. Znameniti Kriptončan je postavil temelje narodnega bajeslovja in obenem definiral novo literarno zvrst. Na krilih vetra mu je je sledila vrsta nesmrtnih likov vseh barv in oblik, pri snovanjih katerih so si avtorji lahko dali duška. V njihovih svetovih ni bilo namreč prav nič nemogoče, obenem pa so se novi bogovi ukvarjali z aktualnimi, bralcu domačimi težavami, od nacistov do mafijcev. DCjevo vesolje letos obhaja osemdesetletnico in je že davno preraslo sličice z oblački. Junaki, njihovi znakci in supermoči so postali elementi svetovne popkulture, ki jih je najti v prav vseh izraznih oblikah. En kos te zgodbe obhaja potujoča razstava DC Exhibition: The Dawn of Super Heroes, ki je štartala v Parizu, ta čas se mudi v Londonu, nakar se bo preselila čez Lužo. Projekt ne vsebuje vsega, povezanega z znamenito kalifornijsko založbo, saj iger, risank, aktualnih TV-serij in zbiralniške robe sploh ne omenja. Razstava se osredotoča le na dva medija: skozi stripovsko zgodovino predstavi DCjevo filmografijo. S sten tako visi več kot dvesto poznanih risb znamenitih risarjev, kot so Joe Shuster (Superman), Bob Kane (Batman) in Frank Miller (The Dark Knight Returns), v vitrinah pa so oprave, ki so jih nosili Christopher Reeve, Danny Devito, Gal Gadot in večina ostalih igralcev poznanih likov (Zeleno lanterno so zignorirali). Na žalost pa se tukaj Superherojska zora ustavi, kajti ne nudi nikakršne interaktivnosti, vpogleda v snemanja ali dodane vrednosti, kakršno ima recimo Star Wars Identities. Petnajst evrov sicer ni pretirana cena, ako si v bližini, ni pa ta zbirka panojev in kostumov vredna namenskega romanja kamorkoli.