Kot ve cel svet, so ZDA nastale z Deklaracijo o neodvisnosti spod britanske nadvlade 4. julija 1776. Na začetku ameriške revolucije je ta zgodovinski dokument podpisalo trinajst držav, vendar glede na potrditev ustave za prvo pristopno deželo velja Delaware. Unija se je večala čez celotno 19. stoletje, pri čemer zgodovina loči ustanovitev ‘organiziranega teritorija’ od ustanovitve uradne države. V vsakem primeru sta zadnji na spisku Aljaska in Havaji. Prvo je Washington leta 1867 kupil od Rusije, a je zvezna država postala šele januarja 1959. Pol leta kasneje pa so se iz teritorja v petdeseto zvezdico na zastavi spremenili Havaji z glavnim mestom Honolulujem.
Rajsko državo, oficielno imenovano ‘Aloha State’, sestavlja osem glavnih otokov, ki so od Kalifornije oddaljeni 3800 kilometrov in od Japonske 6200. Poldrugi milijon prebivalstva je pravzaprav najbolj izolirana urbana skupnost na svetu. Geografsko gledano otočje sploh ne sodi k ameriški celini, marveč je del Polinezije, torej Oceanije. Zato so Havaji edina ameriška zvezna država z večinoma nebelim človekom, edina, kjer rasteta kava in ananas, edina z britanskim union jackom v zastavi ter edina, ki pridobiva na ozemlju. Razlog za slednje je ognjeniški ustroj arhipelaga, kar najbolj nazorno pokaže Pixarjeva kratka animiranka Lava. Vsak otok je skupek vulkanov in nekateri so še aktivni. Največji med njimi, Mauna Kea, je ena najvišjih gora na svetu, kajti od vznožja globoko pod morsko gladino meri več kot deset kilometrov.
Havaji niso poseljeni od pradavnine, marveč jih je po legendi pred dobrim tisočletjem s kanujem odkril polinezijski pomorščak Havajilova. Po njem in njegovih otrocih Mauiju, Oahuju ter Kauai so poimenovani štirje največji otoki. Čeprav naj bi kot prvi Evropejci otočje zapazili Španci že v 16. stoletju, za ‘odkritelja’ velja James Cook. Ta je leta 1778. zemljo poimenoval Sendvičevo otočje – po znamenitem grofu, ki je med kosa kruha vtaknil gnjat. Cook se je leto dni kasneje vrnil in se zapletel v incident z domačini, kar ga je stalo življenja. V nasprotju s splošnim prepričanjem so ga le zabodli in ne skuhali ter pojedli. Havaji so na koncu 18. stoletja postali kraljevina, začenši s slovitim kraljem Kamehakameha. Taka ureditev je trajala do leta 1884, ko je ameriški kapitalizem, željan strateške lege in sladkornega trsa, nenasilno odstavil zadnjo kraljico in otočje kratkomalo priključil ZDA. Odtlej je bilo kar nekaj debat in sodnih postopkov, ki so hoteli dokazati agresivno zasedbo ozemlja. O tem, da je bila aneksija res sporna, priča uradno opravičilo predsednika Billa Clintona. Toda bržda ni Havajčana, ki bi si želel odcepitve.
