Norveška obala, stoletje tegá,
to je zgodba o Ruth s kmetije doma.
Punca je sama, le v štali so krave,
najlepša je liska, tri pa so rjave.
Življenje se njeno okol’ mleka vrti,
spreminja ga v skuto in sirek goji.
A igre posebnost ni krava, ne vime,
temveč besede, ki dane so v rime –
vsaka vrstica se s prejšnjo ujema:
opisi in misli, še medmet ni izjema.
Takt sicer ni jamb, še manj pa trohej,
vendar so verzi kljub temu okej.
mleko pomolzem, spremenim ga v maslo.
“The wood was too wet, I must admit,
it needed to dry before it was lit.”
Poleno zatorej na vetru sušiš,
iz kamna pa spotoma sol pridobiš.
Najdi še čeber in dimnik popravi,
ogenj zakuri in mleko pristavi.
Za sir ti opravki so receptura,
z njimi se otvori iz pik avantura.
Lokacij je malo in vmesnik v redu,
brez zoprnije se posvečaš govedu,
saj rabni predmeti niso zgrešljivi,
problemi pa lahki in enorešljivi.
Tudi povest se privlačno odvije,
z razlogom je v naslovu ime galaksije …
Špil ni napreden z grafiko hudo,
kot da izšel bi s stoletno zamudo,
a videz starinski je njegov čar,
povrh še poceni je, evrov le par.
Že res, da zdrži večer, morda dva,
ampak je dober, povem iz srca!
a to bi bil kvarnik, se tega ne dela.
