Deseterica filmov iz Potterjevega sveta je v blagajne prinesla deset milijard dolarjev. Warnerjevi bratje bodo naredili vse, da se zlati tok ne konča. Ena od podjetnih potez je tudi vzpostavitev stalne razstave s filmskim inventarjem, kamor roma staro in mlado.

Harry Potter ni obogatil le pisateljice Rowlingove, marveč so se z njim omastili prav vsi vpleteni. Ni čudno, da industrija očalarskega coprnika po sedmi knjigi ni bila pripravljena spustiti. Zatorej sta nastali še gledališka igra s prigodami naraščaja in dva filmska odvrtka. Ker navdušuje vedno nove generacije, je čarovniško vesolje še kako živo. Najbolj častijo Harryja seveda v očetnjavi, kjer mularija raje maha s čarobnimi palicami kot z žaromeči. Posledično je licenčna roba na Otoku vseprisotna in znaki strele često presežejo tiste od netopirjev ter pajkov. Primark ima denimo že leta oddelek z bradavičarskimi oblačili, regali v Hamleysu se šibijo od čarobnih artefaktov in frišna londonska zbirateljska štacuna The Noble Collectors drži domala izključno potterjevsko robo.

Potterjevski oddelek v veleblagovnici Primark prodaja posrečene in predvsem poceni majice, nočne halje ter nogavice. Plašči nevidnosti pa so jim pošli.
Vitrine londonskega kolektorskega butika The Noble Collectors so naphane z vsesortno potterjevsko robo. Stojalo za knjige v obliki rdečega vlaka – 100 funtov, Ravbarjeva karta – 30, plišasta Hedwig – 20, Neelstinov dnevnik s baziliskovim čekanom – 50, Trapets z nogavico – 50, komplet palic – 200.

Ljubitelji Lončariča se lahko odpravijo na vodene pohode po Edinburghu, kjer je Ivanka dobivala ideje in pisala. Morejo obiskati sloviti peron devet in tričetrt na postaji King’s Cross ter se obvezno slikati z ustreznim šalom ob rinjenju vozička v steno. Najbolj osebna izkušnja pa je obisk razstave The Making of Harry Potter v WB Studios lučaj iz Londona. To ni tematski park z drčami in ringlšpili, kakršen stoji v Universal Studios v ZDA, marveč gre za trourni pohod med filmskimi kulisami in vitrinami. V tistih dvoranah so namreč snemali vse Harryjeve dogodivščine, nakar so scene, kostume ter druge rekvizite spremenili v zanimivo stalno galerijo. Kolikšna je privlačnost, priča še vedno obvezna predhodna rezervacija.

Iz Londona do WB Studios prideš z vlakom in nato še malo z busom. Žal je slednji samo dvonadstropen in ne zaresni Vitez ponočnjak. Prevoz sicer stane par firičev, ampak če jih nimaš, moraš plačati kar precej funtov.
Vse pokazano, z oblačili vred, je avtentičen filmarski inventar. Tale plašč je seveda nosil prav Alan Rickman, naj mu bo zemljica rahla. Scene so seveda ograjene, tako da ni moč sesti med Jedce smrti, pokukati v ravnateljev mislíto ali Rawsu izmakniti trolov smrkelj.

Razstava se prične v veliki dvorani, nadaljuje v preostalih šolskih prostorih in Prepovedanem gozdu, nakar se po Prečni ulici sklene z veličastno maketo Bradavičarke. Moč je pošpegati v Harryjevo kamro, stopiti na Viteza ponočnjaka, se sprehoditi skozi vagon šolskega vlaka, pozdraviti Aragoga v njegovem brlogu in se diviti nad izložbo Vražjih vragolij. Poleg celotnih kulis so spotoma na bližnji vpogled še mnogi prepoznavni predmeti — skrižvni, oprema za quidditch, ognjeni kelih, Dumbledorjev mislíto … Prav tako so razloženi nekateri filmski triki, recimo Hagridov leteči moped pred zelenim zaslonom, animatronski Žreboklun in Trapetsovo premikanje. Vmes se more obiskovalec odžejati s kupico maslenuška, na kraju pa je seveda vseobsegajoča štacuna z oblačili, palicami, zvizi in Bertijevimi bobki vseh okusov.

Z interaktivnostmi razstava ne obiluje. Ni se mogoče poditi po premičnih stopniščih ali si podajati lokla. Mulčad se pa lahko fotografira ob kriljenju s palicami ali — proti plačilu — na metli.
Bradavičarkin ekspres je čisto zaresni vlak, skozi katerega se sprehodiš. V tistih vagonih so sedele riti Daniela Radcliffa, Emme Watson, Ruberta Grinta in ostalih čarošolarjev. (Bunkeljsko od mene, da nimam primerne oprave.)
V Harryjevem svetu se najde marsikaj, od gorgon do zobatih knjig. Spodaj so maske gringottskih goblinov, nenavadno bitje na desni pa je živo, ne robot.
Tečnih Dursleyjevih ni na spregled, le hiša na Rožmarinovi s podstopniščno kamro in dnevno sobo s tisoč pismi.
Maslenušek, ki košta šest funtov, je brezalkoholna soda s peno maslenega okusa. Jupi s smetano. Prodajajo ga tudi v stekleničkah, vendar je tisti brez pene.

Kljub temu, da Making of Harry Potter ni zabavišče, marveč precej statična galerija, je doživetje čisto prijetno. Kajpakda ob predpogoju, da si najmanj polkrvni čarodej, tak, ki pozna geslo za Ravbarjevo karto in na izust našteje vse horkruce. Šlap, nesposoben pravilno naglasiti “Leviosa”, ali bognedaj bunkelj, ki ne loči ritotrobega zaribanca od šnofeljčka, od magičnega sprehoda namreč ne bo imel koristi. Tudi zato, ker odprava ni poceni. Vstopnica velja 47 funtov plus okoli 15 za prevoz (v času obiska nista delovala ne izdejanjanje, ne prašek frčašek), kar znese več kot 60 evrov po glavi. Kje so šele spominki, čokoladne žabice, plišaste sove in šali omiljenega doma. Nad draginjo se pritožujejo še angleške familije …

Mangrove, Žreboklun, Aragog, vrba Mesarica in trol so bili delo animatronskega oddelka. Hipogrifova tisočera peresa so šivali na roke enega za drugim.
Večina takih rekvizitov, kot so kamen modrosti, časotresk in zviz, je naprodaj v res založeni prodajalni na koncu pohoda. Za res (pre)veliko guldnov!
Znalec bo koj prepoznal prizor iz četrtega filma, ko je bil sredi Velike dvorane kelih, dvojčka pa sta ga hotela pretentati. V njem so listki s Harryjevim imenom, kar je edini artefakt, ki se ga da suniti.
Zadnji eksponat je gromozanska in sila podrobna Bradavičarka v merilu 1:24, ki so jo uporabili za snemanje zunanjih prizorov. Menda je to največja maketa, ki so jo kdajkoli naredili za filmanje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.