Harry Potter ni obogatil le pisateljice Rowlingove, marveč so se z njim omastili prav vsi vpleteni. Ni čudno, da industrija očalarskega coprnika po sedmi knjigi ni bila pripravljena spustiti. Zatorej sta nastali še gledališka igra s prigodami naraščaja in dva filmska odvrtka. Ker navdušuje vedno nove generacije, je čarovniško vesolje še kako živo. Najbolj častijo Harryja seveda v očetnjavi, kjer mularija raje maha s čarobnimi palicami kot z žaromeči. Posledično je licenčna roba na Otoku vseprisotna in znaki strele često presežejo tiste od netopirjev ter pajkov. Primark ima denimo že leta oddelek z bradavičarskimi oblačili, regali v Hamleysu se šibijo od čarobnih artefaktov in frišna londonska zbirateljska štacuna The Noble Collectors drži domala izključno potterjevsko robo.
Ljubitelji Lončariča se lahko odpravijo na vodene pohode po Edinburghu, kjer je Ivanka dobivala ideje in pisala. Morejo obiskati sloviti peron devet in tričetrt na postaji King’s Cross ter se obvezno slikati z ustreznim šalom ob rinjenju vozička v steno. Najbolj osebna izkušnja pa je obisk razstave The Making of Harry Potter v WB Studios lučaj iz Londona. To ni tematski park z drčami in ringlšpili, kakršen stoji v Universal Studios v ZDA, marveč gre za trourni pohod med filmskimi kulisami in vitrinami. V tistih dvoranah so namreč snemali vse Harryjeve dogodivščine, nakar so scene, kostume ter druge rekvizite spremenili v zanimivo stalno galerijo. Kolikšna je privlačnost, priča še vedno obvezna predhodna rezervacija.
Razstava se prične v veliki dvorani, nadaljuje v preostalih šolskih prostorih in Prepovedanem gozdu, nakar se po Prečni ulici sklene z veličastno maketo Bradavičarke. Moč je pošpegati v Harryjevo kamro, stopiti na Viteza ponočnjaka, se sprehoditi skozi vagon šolskega vlaka, pozdraviti Aragoga v njegovem brlogu in se diviti nad izložbo Vražjih vragolij. Poleg celotnih kulis so spotoma na bližnji vpogled še mnogi prepoznavni predmeti — skrižvni, oprema za quidditch, ognjeni kelih, Dumbledorjev mislíto … Prav tako so razloženi nekateri filmski triki, recimo Hagridov leteči moped pred zelenim zaslonom, animatronski Žreboklun in Trapetsovo premikanje. Vmes se more obiskovalec odžejati s kupico maslenuška, na kraju pa je seveda vseobsegajoča štacuna z oblačili, palicami, zvizi in Bertijevimi bobki vseh okusov.
Kljub temu, da Making of Harry Potter ni zabavišče, marveč precej statična galerija, je doživetje čisto prijetno. Kajpakda ob predpogoju, da si najmanj polkrvni čarodej, tak, ki pozna geslo za Ravbarjevo karto in na izust našteje vse horkruce. Šlap, nesposoben pravilno naglasiti “Leviosa”, ali bognedaj bunkelj, ki ne loči ritotrobega zaribanca od šnofeljčka, od magičnega sprehoda namreč ne bo imel koristi. Tudi zato, ker odprava ni poceni. Vstopnica velja 47 funtov plus okoli 15 za prevoz (v času obiska nista delovala ne izdejanjanje, ne prašek frčašek), kar znese več kot 60 evrov po glavi. Kje so šele spominki, čokoladne žabice, plišaste sove in šali omiljenega doma. Nad draginjo se pritožujejo še angleške familije …
