Baterije na avionih

Nimam sicer senatorske kartice za nabiranje milj, ampak nekaj letov in s tem izkušenj pa vseeno imam. Zaenkrat nobene slabe, če ne štejem parurnih zamud, flatuletnega soseda in politega vina. Celo prtljage mi še nikoli niso izgubili. A vedno je enkrat prvič in oni dan sem ob povratku iz Pekinga na tekočem traku nove zagrebške zračne luke zaman čakal na svoj kovček. Mamu jim, Kitajcem in Katarcem, sem sočno preklinjal zlosrečo. Da prtljaga sploh ni prišla na avion, so mi povedali, ampak da jo bodo gotovo našli, saj večino jih. Razen tistih, ki jih ne. Nakar dobiš 20 evrov na kilogram, kar sicer pride recimo par stotakov, ampak to ne odtehta niti vrednosti garderobe in kufra, kamoli še nakupljenih daril. Toda Sveti Krištof, zavetnik popotnikov, mi vseeno ni obrnil hrbta. Že naslednji dan sem prek spletnega servisa izvedel, da je moja imovina najdena in na poti, nakar so mi iz hrvaške izpostave Qatar Airways pripeljali nezlorabljen kovček na dom. Priložen dopis je pričal, da ni bil izgubljen, marveč je vseboval smrtonosen kos inventarja, ki so ga bili primorani izvzeti in komisijsko uničiti. Ne, to ni bil note 7, niti petarde ali škatla živih škorpijonov. Po prešvicanih majicah in sirčkastih nogavicah (naredil sem 40 tisoč korakov sleherni dan!) so rili zavoljo zanikrno majhnega powerbanka! Po baranju sem bil razsvetljen, da litij-ionske baterije niso dovoljene v čekirani prtljagi, marveč le v ročni.

Kakšen hazard predstavlja ta vsakdanji, sila pogost in na potovanju skorajda nujen predmet, nimam pojma. Mogoče je Samsungova šlamparija prestrašila letalske prevoznike in se zdaj bojijo samovžiga vsakršne zbirke elektronov. Ampak hecno mi je to, da sem imel v taistem kufru tudi ponaredek prenosnega JBLovega zvočnika, ki ima ravno tako akumulator, celo zajetnejši. Priznam, da o tej direktivi še nisem slišal niti se ne spomnim nikakršnega napisa na letališčih. Si moram zapisati za uho, kajti ob povratku še potriš ob zakasnitvi, tja grede pa zna to zakomplicirati izlet. Je pa malce neumno, da tekočine in žabve nikakor ne gredo v kabinske borše, marveč v prtljažne kufre, medtem ko za baterijske naprave velja obratno. Samo da ne dobijo kakšnega bombaša s pokalico v obliki power banka! Potem bodo njihov vnos docela prepovedali, lahko pa se jih bo za velik denar kakor vodo kupilo na letališču.