Srednji svet prihaja na male zaslone

Zadnječasna uspešnost televizijskih vsebin, zlasti neke konkretne sage z gradovi in zmaji, je upravljalce Tolkienove zapuščine vzpodbudila, da spravijo Srednji svet še na male zaslone in obenem štorije razširijo onkraj knjig. Zato so dali pravice na dražbo in zmagale so Bezosove milijarde, ki ženejo Amazon Prime. Firma je zgolj za licenco odštela rekordnih 250 milijonov in se zavezala za pet letnikov dogodivščin iz časa pred Gospodarjem prstanov. Skupaj z izdelavo je menda projektu namenjena dobra milijarda dolarjev, kar je znatno višji proračun od onega, s katerim je Peter Jackson naredil šesterico najbolj epskih fantazijskih predstav našega veka. Zavedajoč se zimzelene nadmoči filmov, snovalci obljubljajo enakonivojsko produkcijo in čarobnost ter s snemanjem na Novi Zelandiji cikajo na sličen okoljski vtis. Vsekakor bo serija, ki je zaenkrat še brez oficielnega naslova, ob letu osorej glavni Amazonov adut v tekmi z Netflixom, HBOjem in Disneyjem.

Jacksonovo filmovje bo gledljivo še veke, zato je bila edina smotrna odločitev za televizijsko uprizoritev Srednjega sveta, da se dogaja v drugem času. Sprva so še širile govorice o mladem Aragornu, vendar bo serija precej ‘starša’: gledali bomo mladega Elronda, malo mlajšo Galadriel in precej lepšega Saurona!

V nekem drugem času, a v taistem svetu

Scenarij je skrbno varovana skrivnost in izdali so edinole, da se bo nadaljevanka odvijala v tako imenovanem Drugem veku Srednjega sveta, torej več tisoč let pred znamenitimi hobitskimi dogodivščinami, ki obeležujejo Tretji vek. Zgodba kajpakda ne bo docela Amazonova domislica, saj bo sledila Tolkienovi predlogi. Gospodar prstanov in Hobit sta namreč le dve pripovedi iz podrobno začrtanega sveta in bajeslovja, ki ga je pisatelj dodeloval več desetletij. Njegov legendarij vsebuje brezštevne historične, mitološke, jezikoslovne in teološke kronike tja do stvarjenja vesolja samega. Iz razdrobljenih beležk je kasneje njegov sin Christopher sestavil in izdal nekaj bolj ali manj zaključenih knjig. Večina te zagrobno izdane proze – Padec Gondolina, Beren in Lúthien ter Húrinova otroka – se napaja iz Starših dni, Prvega veka, medtem ko o Drugem priča nekaj poglavij enciklopedičnega Silmarilliona

Zdi se potemtakem, da za pradavne srednjesvetne dogodke, iz katerih bo črpalo televizorsko dogajanje, vedo le največji piflarji, ki se jim ljubi študirati ne baš privlačno fiktivno zgodovinopisje. Ampak v resnici so določeni drugoveški elementi neposredno povezani z znamenitima štorijama in posledično poznani slehernemu Tolkienovemu čitavcu oziroma gledavcu. Vzpon Temnega vladarja v Mordorju, kov Prstanov mogote in posrečen Isildurjev zamah z mečem so se namreč vsi pripetili tistihmal. Zato je izbira ere logična, kajti serija brez otipljivih navezav na obče razširjen kanon bi bila bistveno manj privlačna. Dobili bomo zategadelj podrobno razdelano predzgodbo v Gospodarja prstanov oziroma široko razlago, kdaj, kako in zakaj so hotni obročki sploh nastali. Za splošno razgledanost je časoplovni skok v preteklost Srednjega sveta torej na mestu.

Nenadkriljiv Galadrielin uvodni nagovor, s katerim se otvori Gospodarjeva filmska trilogija, je v celoti iz Drugega veka. Zelo verjetno bomo v Amazonovi seriji podrobneje spoznali vse tiste dogodke, od nastanka dvajseterice prstanov do poraza Saurona na pobočju Orodruina.

Starši dnevi

Geneza po Tolkienovo se prične z vsemogočnim Erujem, ki mu pravijo tudi Ilúvatar. Stvarnik si je v začetku časa zamislil angelske Ajnurje in ti so v blagoglasju zapeli kozmično glasbo, v kateri je bilo spočeto vesolje Eä ter v njem svet Arda. Tako je nastalo domovanje za Prvorojene, nesmrtne viline, ki jih je Ilúvatar oblikoval po lastnem odsevu. Čeprav je bilo stvarstvo še nerazdelano, so podobo Ajnurji tako vzljubili, da so se tudi sami spustili na trdna tla, prevzeli tozemske obraze in pomagali krojiti svet. Nadangeli so postali Valarji, tisti manj silni duhovi pa Majarji. A najmogočnejši med njimi, Melkor, je bil zavisten, kajti sam je ravno tako hlepel po ustvarjanju svetov in življenj. Pod njegovim vodstvom je del pevcev izpadel iz harmonije in ob sestopu na Ardo so si nadeli ognjeno in strašno obličje, primerno njihovi čudi. Svet jih povečini pozna kot balroge. 

Ko so škratje v Khazad-dûmu kopali pregloboko, so zbudili ancientnega ognjenega demona. To je bil balrog, nekoč Erujeva milozvočna pomisel, a nato sprijen Morgothov pomagač s srcem iz ognja in plaščem teme. Zanimivost: tako balrogi kot vešči so Majarji, nekdanji angeli istega reda. Gandalf se je torej boril z bratom!

Melkor se je pri priči začel zoperstavljati vsemu lepemu in dobremu. Podiral je gorovja, razlival morja in kvaril bitja. Zablodele viline je denimo iznakazil v orke, ki sicer niso bili neumrljivi, vendar so se množili čezvse. Padlemu angelu so uspele številne grdobije, med katerimi izstopajo pogubi dveh svetih dreves in kraja treh draguljev Silmarilov. Ko se je naselil v utrdbo Angband oziroma Železno peklovje, so Valarji svojega zlohotnega brata preimenovali v Morgotha, Temnega sovraga, in mu napovedali vojno. Kljub uničevanju pa se je svet vseeno razvijal, bogatil in utrdil. Vzšla sta Sonce in Mesec, prvorojenim vilinom je sledil škratji rod, tem pa naposled ljudje, ki so prejeli darova smrtnosti in proste volje. Prav s slednjimi je imel Ilúvatar velike načrte, saj jim je namenil končno gospodovanje nad največjim kontinentom Arde, Srednjim svetom.

Ljudje so se hitro razselili na vse strani neba in v svitu let so bili tesno povezani z vilini. Celo v toliko, da so imeli Prvorojeni in smrtniki med seboj potomce. Eden takih je recimo prav Elrond, ki je v resnici polvilin. Toda srca ljudi se hitro skvarijo. Mnoge je prekrila Morgothova senca in ti so častili temo ter črtili vse ostalo. Za nameček je Temni prekletnik tističas s čarovnijo v ognju vzredil zmaje, ki so sejali pogibel po Srednjem svetu. Ko je padlo veličastno vilinsko mesto Gondolin, je bil Morgoth v napuhu prepričan, da je njegovo zmagoslavje popolno. A takrat so na pomagaj svobodnim ljudstvom prek Velikega morja pripluli beli praporji Valarjev. V največji bitki, kar jih je svet kdajkoli videl, je padel dobršen del balrogov in zmajev, Morgotha pa so na kraju zajeli, mu odsekali noge ter ga izgnali v brezčasno praznino vesolja. S tem se je končal Prvi vek Ardinih kronik.

Epski dvoboj Morgotha z vilinskim kraljem Fingolfinom pred temno trdnjavo Angband podrobno opišeta Silmarillion in Húrinova otroka. A čeprav sta obe bukvi prevedeni v slovenščino, vključno s še eno prvoveško povestjo Beren in Lúthien, to ni slastno čtivo nalik Gospodarju, marveč težaven, nekonsistenten zgodovinopis, prepoln imen in krajev.

Kdo je Sauron?

Morgoth je bil poražen, njegovi služabniki so se poskrili in za tisoč let je svetloba odgnala temo. Tiste ljudi, ki so se borili zoper sovraga, so Valarji vzeli pod svoje okrilje in jim iz morja dvignili nov kos zemlje, imenovan Númenor. Pričetek drugega veka je bil v znamenju njegovih prebivalcev, Númenorcev, dolgoživega in močnega ljudstva. Ti so stesali mogočne ladje in zgradili veličastna mesta po obalah Srednjega sveta, prijateljevali s Prvorojenimi ter vrnili čast človeškemu rodu. A zlo ne umrje in semena laži ter hudobe so pričela kliti na drugem koncu, v deželi Mordor. Tja se je namreč po porazu svojega gospodarja zatekel Morgothov pomagač Majron. Daleč od oči vilinov in ljudi si je postavil črno trdnjavo Barad-dûr ter pričel rediti vojsko orkov in trolov. Pozno se je svobodni živelj ovedel nevarnosti, a ko se je je, so novemu neprijatelju dali ime Sauron, Odvratni!

Tak je bil zemljevid Arde v pričetku Drugega veka. Na vzhodu Srednji svet, na zahodu Neumrljive dežele, kjer bivajo le Prvorojeni in Valarji, na sredi pa Veliko morje z otokom Númenor. Ljudje niso smeli pluti na zahod in Númenorci so postali zavistni, kar je izkoristil Sauron.

Majron je bil sprva nežna Erujeva misel, ki pa je zapadla pod Melkorjev vpliv. Ko sta sestopila na Ardo, je Majron, sicer angel nižjega reda, prevzel mnogotero obličje, od zalega bitja, ki se je hinavsko dobrikalo Valarjem, do velikanskega volka. Tudi ko je zasedel Mordor, se je še vedno opravljen v bleščavega Annantarja, Gospodarja darov, prilizoval Prvorojenim. Ker je bilo njegovo znanje veliko, so radi prisluhnili modrim besedam. Spoprijateljil se je kovaškim mojstrom Celebrimborjem in mu za slavo posameznih ljudstev predlagal kovanje Prstanov moči, devet za kralje med ljudmi, sedem za škratje vladarje in tri za viline. A na skrivem je Sauron s silno čarobijo v vignju Gore pogube stvaril še Edini prstan, s katerim je hotel zagospodovati ostalim in jih ukloniti svoj volji. Njegovi mračni naklepi so bili namreč ves čas, da zavlada deželi in si podredi vsa živa bitja!

Človeške poglavarje mu je hitro uspelo izpriditi. Ti so postali sprva mogočni vladarji in veščeci, toda njihova volja se ni dolgo upirala moči Prstana. Vstopili so v kraljestvo senc in se spremenili v Nazgûle, Prstanove prikazni, najstrašnejše Sauronove sluge. Trši oreh so bili škratje, ki se jih zlepa ne da ukrotiti. Njim so prstani v srcih razpihali le nenasitno slo po bogastvu. Iz tega se je vseeno izcimilo dovolj hudega, da je bilo to Sauronu vprid. Le vilini, ki jih je najbolj želel zlomiti, so se hipoma zavedli Edinega prstana in jezni sneli svoje. Pričela se je vojna, v kateri je Sauron zajel, mučil in ubil kovača Celebrimborja. Črnega povzpetnika je ustavila šele silna moč Númenorja. A zopet se je izkazala šibkost človeškega zaroda. Sauron je Númenorce pretental, da so ga zajeli, nakar je skvaril njihova srca. Da bi morali biti neumrljivi in močni, kakor vilini, jim je šepetal, ter jih nahujskal nad same Valarje!

Vilini so prstane nosili šele po prvem Sauronovem porazu. Vilya je bila pri Elrondu, Nenya pri Galadriel, Naryo pa je sprva posedoval kralj Gil-galad, medtem ko jo je v Tretjem veku nosil Gandalf oziroma, kakor so ga vilini klicali Mitrandir. Ko je bil Edini uničen, so tudi ti prstani izgubili moč.

Kakor je bil vzpon Númenorja nenaden, tako hitro je kraljestvo tudi padlo. Ob bogoskrunski nameri ošabnih ljudi se je svet silovito stresel, otok se je potopil nazaj v morje in v brezno potegnil celotno númenorsko ladjevje. Katastrofa je prizadela tudi Saurona, ki sicer ni bil umrljive vrste, a tisti dan je vseeno izgubil svoje spletkarsko obličje. Kot črn veter se je vrnil v svoj peklenski stolp, kjer si je s pomočjo Prstana stoletje oblikoval novo podobo hudobije in sovraštva. Ta čas pa so se vilini opomogli in njihov kralj Gil-galad je skupaj z Elrondom ter ostankom častnih Númenorcev, ki jim je apokalipsa prizanesla, odkorakal v Mordor. Sedem let so ob velikih izgubah oblegali Barad-dûr in Temni vladar je pobil tako Gil-galada kot človeškega kralja Elendila. Ko je bilo upanje že skoraj izgubljeno, je princ Isildur z zlomljenim očetovim mečem Narsilom odsekal Vladajoči prstan Sauronu z roke. Sovražnik svobodnega sveta je bil navidez premagan in drugi vek se je s tem končal.

Toda Sauron je svoj obstoj vezal na prstan, zato je njegov duh zgolj izginil v puščo. Prstanova moč in volja pa sta segali onkraj Gospodarja in s svojo skrivnostno lepoto je tako očaral zmagovalnega Isildurja, da ga kljub Elrondovemu prigovarjanju ni hotel vreči v Ognjeno goro. Nosil ga je s seboj in se z njim delal nevidnega, dokler ga ni Prstan nekega dne izdal. Med napadom orkov mu je namreč zdrsnil s prsta v reko in ga stal življenje. Najmogočnejši artefakt je na dnu Anduina tako ostal pozabljen za 2500 let. Dogodek je postal legenda, legenda se je spremenila v mit … Vse dokler se ni zlohotni obroček znašel v rokah naključnih polovnjakov. Končno Prstanovo in Sauronovo zgodbo pa poznamo, saj smo jo prečitali, pogledali in zaigrali ničkolikokrat!

Ash nazg durbatulûk, ash nazg gimbatul, ash nazg thrakatulûk, agh burzum-ishi krimpatul. Črni jezik Mordorja, v katerem je Prstanov napis, je samo eden od številnih jezikov srednjesvetnega bajeslovja. J.R.R. Tolkien je bil ipak jezikoslovec in je ta element razdelal kot nihče drug. Bi se spodobilo, da bi bil to tudi sestavni del serije!

Novi Tolkienov vek

Hištorije Arde je dobesedno za tisoč strani, zato ima Amazon kljub pravicam do rabe enega samega obdobju na razpolago nebroj oseb, krajev in dogodkov. Snov je kot nalašč za večletno televizijsko nadaljevanko. Ker je vek definiral Sauron, se bo rdeča nit sigurno vrtela okoli njega, spočetka očarljivega sleparja mnogoterih podob. Uzrli bomo, kako je ukanil Prvorojene, skoval in zagospodaril nad Prstani, ter v velikem finalu nekje po petih letih serije, njegovo strmoglavljenje. Sočasno bomo priča vzponu in bridkemu propadu legendarnih Númenorcev, davnih Aragornovih prednikov. Te je Sauron spridil do te mere, da so častili Morgotha, katerega odmev bo zatorej čuten. Škratovsko podzemlje bo takisto vključeno, saj si brez Durinovega rodu ne predstavljamo Srednjega sveta in tudi bradači so imeli svojo vlogo pri prstanih. In nenazadnje bi se spodobilo, da ravno tako uzremo kosmata hobitska stopala.

Televizorske srednjesvetne zgodbe se bodo odvijale na istem kontinentu, a krajev bo mnogo več in nekateri bodo drugačni. Na sliki je zloglasni Stolp čarobije oziroma Minas Morgul, kakršnega poznamo iz Tretjega veka. A par tisoč let nazaj je bilo tam neskvarjeno gondorsko mesto Minas Ithil. Tudi senčno Mrkolesje je bilo v Drugem veku lep gozd Zelengaj Veliki.

Osrednja rasa bodo bržda vilini, ki jih je tiste dni vodil Gil-galad. Malokdo ve, da se je legendarni kralj za hip pokazal v filmskem uvodu, kako vihti svojo znamenito sulico, a tokrat bo v glavni vlogi. Ob boku mu bosta stala lórienska gospa Galadriel in mojster Elrond. Slednji je ravno v tem veku zgradil Zadnji spokojni dom v Razendelu, medtem ko Arwen tistedob še ni bilo na svetu. Prvorojene bo tudi zastopal iz videoigre poznani vilinski kovač Celebrimbor. Nadalje producenti obljubljajo celoten bestiarij iz filmov in še kakšnega zverjasca več, od orkov do zmajev, od trolov do balrogov, od orlov do entov. Še Pajkila, davna potomka Morgothovega prabitnega pajka Unoglianta, je v Drugem veku že pletla svoje mreže. Ne gre pa pričakovati Gandalfa oziroma veščev nasploh. Modri čarovniki so namreč stopili v Srednji svet šele v Tretjem veku kot uteleseni Majarji, da pomagajo svobodnim ljudstvom pred prežečo nevarnostjo. 

V špilu Shadow of Mordor je nastopil duh Celebrimborja, kovaškega mojstra iz Drugega veka, ki se želi Sauronu maščevati. V seriji bomo videli, kako ga je slednji najprej ukanil, nato pa, kakor izvemo v Silmarillionu, mučil in nataknil na kol.

Zanimivo bo videti, kako oziroma v kakšen časovni okvir bodo scenaristi spravili vse markantne dogodke. Med zvijačnim Annatarjem, ki kuje prstane, ter strašnim, orjaškim Sauronom, ki vihti buzdovan po vilinih in ljudeh pod Goro pogube, je namreč 2000 let razmaka. Za Prvorojene to ni nepredstavljivo, za ljudi, četudi dolgoživeče Numenorce, pač. Prav tako smo zvedavi o videzu bitij. Se bo Amazon zgledoval ali celo odprto sledil filmski predstavitvi, ali bo vpeljal nove špicuhce, bradače in grdine? Govorice o navezavi s filmi, celo o Petru Jacksonu kot svetovalcu, obstajajo, toda zelo verjetno, bo teh v enem letu, kolikor je serija še daleč od naših televizorjev, še obilovalo, ne oziraje na verodostojnost. Gre vendarle za eno najbolj hotnih napovedanih nadaljevank in z njo se začenja nov vek navdušenja nad Srednjim svetom in Tolkienom vobče! 

Za razliko od zaključka Igre prestolov pri Tolkienu temeljne dogodke poznamo, zato načitanci ne bomo presenečeni, da Gil-galad na kraju umre, in da Saurona poseka Isildur. Producenti se bodo morali za skrivnostnost in intrigo potruditi na drugačen način.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja