“Po celotni galaksiji nas je. Nimamo vodij in znamo živeti brez tehnologije. Nismo ne rasa, ne rodbina, marveč kultura in ideja. Ideje pa se ne da ubiti, medtem ko mi brez težav ubijemo vas. To je pot!”
Tak je povzetek manifesta Mandalorijcev, nekdaj vplivne moči v hištoriji Galaksije daleč daleč stran. Kot pravi izročilo, je 25 tisoč let pred bitko pri Javinu na Coruscantu živela rasa trikotnih glav, ki je častila edinole nenehno spopadanje. Bojevniški klani so osvajali svetove in druge vrste so vojevalno kulturo vzele za svojo. Za prepoznavnost so pripadniki uvedli značilno masko, ki sta nam jo predstavila Jango in Boba Fett. Bojevnike so sčasoma pregnali iz središča ozvezdja in nov dom so našli na Zunanjem obroču. Planet, ki v nedrjih skriva beskar, material za protilaserske ščite, so krstili za Mandaloro.
Spečani s sithi so se Mandalorijci tisočletje vojevali proti Republiki. S svojim dezintegracijskim orožjem in beskarskim oklepom so se lahko merili celo z jediji. A uporništvo jih je naposled stalo domovine. S propadom planeta je izumrla tudi izvirna rasa in posihmal so bili pod kacigami zvečine človeki. Ti so kot najemniški komandosi in lovci na glave orožarsko religijo ter masko-na-T raznesli na vse konce Galaksije. Enega njih, Janga Fetta, je grof Doku uporabil za genetsko šablono klonskih vojakov. (Slednji seveda niso bili Mandalorijci, kar takisto velja za Boba Fetta, ki je bil ravno tako klon.) Drugemu, zaenkrat še brezimnemu čeladniku, pa je LucasFilm posvetil prvo igrano serijo.
Filmi Mandalorijcev z besedo niso omenili, o njih pričajo predvsem knjige in stripi, pojavijo pa se takenako v animirankah. Tudi nadaljevanka ne vključuje zgodovinopisja in ne črpa iz zlate dobe njihove kulture. Navezave, ki jih bodo načitanci čislali, recimo beskar, mandalorski grb in izničevalna puška, obstajajo, a pripoved je osredotočena na plačanca v nam poznanem veku, konkretno pet let po padcu Imperija. Avtorji, ki jih vodi multidisciplinist Jon Favreau, pomagal pa je celo sam Lucas, želijo na ta način osvetliti nejasni čas po Epizodi 6. Morebiti celo izvemo, kako se je razdrobljena kajzerjeva armada preoblikovala v Prvi red …
Pustolovščine samotnega pištoljera, ki jezdi po pustinji, se brati z ‘indijancem’ in mikasti izobčence zunanjega roba Galaksije, so izrazito divjezahodne. Zabavno kavbojsko dogajanje pestrijo igričarski deli in občasna humornost, pri tem pa predstavi uspe izkazati stoodstotno vojnozvezdnost. Tisto starošolsko vojnozvezdnost, pravzaprav! Sicer se ne otvori z rumenimi črkami ob Williamsovi glasbi in ne streže z vesoljskimi bitkami ter žaromečevanjem, toda domači elementi in pomežiki fanom so na vsakem koraku. Iskane grešnike lovci transportirajo zamrznjene v ogljik … okoli postopajo prepoznavni droidi in kantine so polne Greedovih bratrancev ter drugih že videnih frisov … tujska bitja obilijejo, vnovič srečamo jawe, nekje se na ražnju vrti kovakijan in celo beli jurišniki niso izvzeti … domiselno je vključen pošastni hodec AT-ST … Čakam le še na dvoboj s sarlaccom, da Mandalorijec maščuje kolego Boba.
Glede na zadnječasne mešane občutke do franšize je Mandalorian res posrečeno darilo in silen adut storitve Disney+. Po nekaj polurnih poglavjih, ki počasi gradijo druščino, je 8-delno serijo sicer težko celostno soditi, toda pričetek je dopadljiv v prav vseh pogledih in posluhih, tehničnih in vsebinskih. Za nameček že uvod preseneti z docela nepričakovanim lutkastim likom, ki je koj osvojil občinstvo in porodil mnogo ugibanj. Odlična domislica in boljši element od vsega, videnega v Epizodi 9! Pozitiven sprejem je že botroval potrjeni drugi sezoni in zaprmej se pokažejo tudi svetlobna rezila ter vsemirski piv piv piv. Priporočam pa ogled na dušek decembra, ko bo letnik zaključen, kajti tedenske epizodice so grižljajčkasto kratke. “Govoril sem!”
