Batmanoslovec LordFebo potrdi: najbolj smešna gothamska predstava pripada mrščečemu se plastičnemu netopirmožiclju.

Ben Affleck v vlogi Batmana ni bil sicer tako razočaranje, kot se je marsikdo bal, a titule najboljšega filmskega temnega viteza pač ne prevzame. Ta nesporno pripada animirani štiricentimetrski figurici, ki ji hripavi glas daje BoJack Horseman, znan tudi kot Kanadčan Will Arnett. Njegov nastop smo premierno uzrli pred tremi leti v Lego Muviju, kjer je imel samo podporno vlogo Žver­cinega fanta. A zavoljo črne in pogojno zelo zelo temnosive skuliranosti ter izredne glasbene nadarjenosti je producente prepričal v lasten film. Tako lasten, da v njem sploh ni mesta za Brucea Wayna. ##/demo##Tistega, ki stanuje na podstrehi batjame, nosi hecno pričesko in se oblači v svetlejše odtenke sive. Ne, to je sceloma Batmanova predstava, v kateri on komentira uvodne logotipe in odjavno špico, nagovarja gledalce in odpoje pevske vložke. Zakajti on je zamaskirani bes­ni heavymetalski raper, ki dela sam. Oziroma s tremi besedami, od katerih sta prvi dve čisto nepotrebni: on je Batman!

Batman je Batman celo v civilu! Lik je res smešen, a sem pogrešal kakšne kanonične fore. Recimo da se zgarba s Supsom ali da ga da Bane na koleno.

Meddimenzijske batine
Animiranka ni iste baže kot doslejšnje Lego-DCjeve izrisanke, recimo Gotham City Breakout ali Cos­mic Clash. Tisto je nizkoproračunska, direkt-na-video produkcija, medtem ko je pričujoči kinoizdelek koš­tal zilijon dolarjev, kar si seveda Batman lahko privošči. Kakor v Lego Filmu je dogajanje videti res­nično oziroma posneto s koračno tehniko stop-motion. Le da ni, marveč so rahle nepravilnosti, plas­tično teksturo kock, nezvezno gibanje in par ščepcev prhljaja, ki je menda privzet v slehernem koritu legic, ustvarili ra­ču­nalniško. Z batračunalnikom, se razume. Podoba je sceloma sestav­ljena iz danskih gradnikov, celo eksplozije in ognjene sledi. Nepresta­no gibanje, kockovne transformacije in čudovita animacija naredijo res fantastičen spektakel barvne in črne plastike. Toda to je le del splošnega privlaka, katerega bistvo izhaja iz Batmanove pojave. On rafalno strelja enovrs­tičnice, on ima skrivno kodo “Iron-Man je šleva”, on se mršči, on ne mara Supermana, on jé jastoge iz mikrovalovke, on ima pet milijonov dob­rih idej, on se ni postaral že 75 let in on nima odnosov. Niti z Jokerjem.
Prav zavoljo te ignorance je Burkež žalosten in bi rad na vsak način dosegel Batmanova čustva ter vzpostavil z njim trajno vez. Zato si zamisli skrajno diaboličen načrt zoper Gotham, kakršnega lahko iz­vali le en in edini Princ zločina. Policija, katere načelovanje je James Gordon predal hčeri Barbari, je kajpakda tradicionalno nepo­sobna, zato lahko mesto, svet in stvarstvo reši le čr­ni šišmožak s svoji­mi devetimi six-packi. Kvest ga iz umobolnice Ark­­ham prek Utrdbe samote vodi vse do Fantoms­ke cone, zloglasnega meddimenzijskega zapora. Poznavalec seveda ve, da slednja kraja pripadata Supermanu. A kakor se na odru za pičel čas zvrstijo mnogi znani Gothamčani, recimo Bane, Riddler in Killer Crock, ima tudi Justični krožek zgolj pojavno vlogo. Podporna lika sta edinole posvojenec Robin in butler Alfred, vendar Batman ostaja nedružabni s.p., kar film ves čas poudarja. Nakar po pričako­va­njih pokaže, da tovariši vseeno pridejo prav.

Joker je malce drugačen, emo. Da se mu kot gledalec enkrat ne nasmeješ, klov­nu ne more biti v ponos. Njegova tovarišija smrdoprdcev pa sploh ne pride do izraza.

Jokica Joker
Lego Batman Movie je vsebinsko tako nasičen, da se v četrt ure zgodi več kot v celotni Nolanovi trilogiji. Liki, izjave in dogodki uletijo ter že jih več ni. Marsikatero foro prvič zaznaš šele ob naslednjem ogledu. Včasih imaš občutek, da zreš v niz nekaj­sekundnih skečev Robot Chicken, zato se mo­­ra vmes dogajanje večkrat za kratek čas ustaviti, da lahko gledavec zajame zrak in kalibrira zavest. Referenc je po priča­ko­va­njih nebroj in se tikajo tako preteklih Batmanovih filmov tja do Adama Westa kot rešimoževih značajskih odlik. Nekaj je takisto drugih WBjevih znamk. Sicer ni inter­licenč­nega obilja kot v Lego Filmu, toda Mrlakenstein, Sauronovo oko in ‘britanski roboti’ naredijo v Gothamu kar precejšen kažin. Seveda pa je vse skupaj še vedno povezano v smiselno celoto, ki izpade precej awesome. Takisto v nadmočni slovenski sinhronizaciji, ki bi ji celo Batman prisodil +1. Da je ogled kratkomalo obvezen za slehernega navdušenca nad legicami in nad Jokerjem, je samoumevno.
Toda če dam na stran zvezdooko vznesenost nad kockastim kalejdoskopom, piv-piv-piv streljanjem in posrečenim humorjem v besedi ter grafiki, pa filmu čiste desetke, ki jo je dobil predhodn­ik, ne morem dati. Emmetova pustolovš­či­na je nosila jasno, mojstrsko predočeno sporo­či­lo in nepričakovan okvir z živimi igralci, katerega bit in animirana nit sta sovpadala. Batman nima ničesar takega. Pravzaprav je njegova osnovna fabula milo rečeno povprečna in brez kanoničnih dogodkov, pa tudi večina referenc nima dodane vrednosti, zgolj ’so’. Štorija za epizodo nedeljske animirane serije, skratka. Da za par sekund ošvrkne dva ducata DCjevih karakterjev, izpade precej nesmiselno, in Joker je več­krat žalost­ni harlekin kot manijak. Batmanova komada se ne moreta meriti z Every­thing is Awe­some in leta 2014 je bil znaten poudarek na bistvu lego kock, ‘mojstrskem sestavljanju’. Saj pomniš Bennyjev spaceship, mavrično podmornico in dvonadstropni kavč? Tukaj je ta element komaj uporab­ljen. Zaradi vsega naštetega predstavi dajem le dobro osmico. (Na lestvici do 5! -Batman)

Film ne pokaže nastanka Batmana in Jokerja, vplete pa mimogredno izvor siroteja Robina. Njegov kostum je Batmanova jamajska oprava Reggae Man − brez gat.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.