Pred desetimi leti je Tony Stark uspešno otvoril Marvelovo filmsko vesolje. Uvodni dogodivščini je sledilo sedemnajst zvečine dobrih predstav, v katerih smo spoznali širšo zasedbo Maščevalcev, njihove ključne sovražnike in za nameček še Varuhe galaksije. Štorije so se do neke mere povezovale, najpomembnejši stični element, dasi nikoli v ospredju, pa so bili Kamni neskončnosti. Za enim se je pehal Red Skull v The First Avengerju, drugega ima na obesku Doctor Strange, tretji daje formo Visionu … Ti kristali, ki so nastali ob zori časa, utelešajo šest stebrov stvarstva, združeni pa omogočajo absoluten nadzor nad tkanino prostor-časa. Kot nalašč za Thanosa, ki ima božjelična hotenja …

Za razliko od večine likov si Thanosa ni izmislil Stan Lee, marveč Jim Starlin, ki je med drugim podpisan pod Gamoro in Draxa. Značajsko in videzno se je zgledoval po DCjevem Darkseidu, prvič pa je lik nastopil v Iron Manovem stripu.
Film ohlapno temelji na stripu Infinity Gauntlet. V obeh zgodbah Thanos nabira Kamne, s katerimi bo zradiral polovico življenja, a v tiskovini je namen drugačen. Tam je zaljubljen v Matildo, Lady Death, ki bi jo rad očaral. Scenaristi so mu za film določili višji, bolj filozofski cilj.

Vijolični orjak že lep čas vleče niti iz ozadja, denimo s podporo Lokija in Ronana, zdaj pa naposled stopi v ospredje in obelodani svoje nakane. Infinity War je namreč sceloma njegov film. Za razliko od enodimenzionalnega, brezveznega Steppenwolfa iz Justice League Marvelov vsemirski samodržec prinaša nekaj več soli, kajti njegov namen ni uničevanje zavoljo uničevanja. Nori titan, kakor mu pravijo v stripih, deluje kot vesoljska verzija Zorbrista iz Inferna, saj bi zavoljo prenasičenosti rad prepolovil količino življa. A četudi je ideja o čistki za ohranitev življenja morebiti v sozvočju z naravo, ni združljiva z dvema ducatoma rešimož in rešižena. Bitka kozmičnih razsežnosti je neizbežna.

Poltretjo uro dolg spektakel naslovu primerno zvečine sestoji iz bojevanja na vseh ravneh, od New Yorka prek Wakande do tujskih svetov. Stari obrazi so sicer nadgrajeni z novimi veščinami, orožji in oblekami – Spidey in Iron nosita nano-pajaca, Wanda ima telekinezo +1 in Thor vihti frišno krepelo -, toda črepinje brezmejnosti vseeno ena za drugo pridejo v Thanosovo last. S tem, da je nasprotnik zajeban tudi brez kamnite zbirke, saj že spočetka premlati Hulka kot malega otroka. Dodatno mu pri uveljavljanju ideje pomagajo še iz slikanic poznani Black Order v obliki warcraftovskih slug, kot sta Proxima Midnight in Ebony Maw. Junaclji padajo in nekateri se ne poberejo več …

Tony in Peter nimata težav z bivanjem v vesolju. Prvi itak nima več pajaca in drugi ne oklepa, marveč tesno prilegajoči, vsemogoči obleki iz nanodelcev.

Za tovrstne predstave se često reče, da so kot adrenalinski vlakec. No, Brezmejnostna vojna je kot cel lunapark različnih ringlšpilov. Brez čudaškosti ali dveh seveda ne gre, vendar je slikovit kolaž superjunaštev jako uživaški. Mikastenja z vijoličnim povzpetnikom in minioni so privlačna in zabavni so novi odnosi med liki, ki se dotihmal še niso srečali. Ne Zemljani ne vesoljci ne štedijo s humornimi enovrstičnicami. Je pa po drugi strani res, da je od vseh Marvelovih zgodb tale najmanj samostojna, in to na obeh koncih. Ne samo, da se brezšivno nadaljuje od Ragnaroka in se naslanja na vsaj še tri zadnječasne filme, marveč ima najbolj čudaški ne-zaključek. Gledalcu ni dobesedno nič jasno, še zlasti zato, ker le malokdo ve, da pride ob letu osorej nadaljevanje. Zato je o polizdelku oziroma o prvi epizodi težko imeti celostno mnenje.

Celotno predstavo se nisem mogel znebiti izkušnje iz Telltalove interaktivne serije Guardians of the Galaxy. Tam namreč že spočetka Varuhi na smrt pregarbajo velikega Thanosa, nakar mešetarijo z njegovim truplom.
Infinity War manifestira dekado Marvelovega razvoja univerzuma. Spider-Man skače po vesolju, Thor prižiga nevtronsko zvezdo, Iron Man in Star-Lord merita tiče in najstniški Groot drka igrice. Nekateri liki so seveda bolj glavni, denimo Strange in Star, medtem ko sta Falcon in War Machine skorajda neobstoječa.


[KVARNIK] Infinity War je razkril, kje se skriva Soul Stone, ki ga doslej nismo videli, in kam je v First Avengerju odneslo Red Skulla. Kaj pa se je zgodilo na kraju, je najbolj pereče vprašanje geekovske skupnosti. Thanos, ki mu ni zavdal niti Thorov z nevtronsko zvezdo skovani Nevihtolomec, je torej uresničil namero. Njegov tlesk s prsti je dobesedno izbrisal pol vsemirskega življenja, vključno z večino herojev. Ampak tako vendarle ne mora ostati in Doctor Strange je imel gotovo figo v žepu, ko je predal Časovni kamen v zameno za Tonyjevo življenje. Toliko igralcem že ni potekla pogodba. Zares jih bodo pobijali prihodnjič, kajti Chris Evans, Robert Downey in Chris Hemsworth, osrednja, najstarejša trojka, se z Avengerji 4 poslavljajo.

Čisto vseh karakterjev v filmu vseeno ni. Najbolj padeta v oči odsotnosti polnopravnih Maščevalcev Hawkeya in Ant-Mana. Prvi se je šel v pokoj in preživlja čas s familijo, dočim je drugi v hišnem priporu. Tako vsaj pove zastonjski dvodelni digitalni strip Infinity War Prelude.

Če sklepam po striplori, se je Titan znašel v Dušnem svetu, spokojni dimenziji, kamor Dušni kamen ujame svoje ‘stranke’. Tam je tudi njegova posvojenka Gamora, ki je bila v literaturi ena redkih, ki je uspela zapustiti ta kraj. Kako je Soul World povezan s filmskim stvarstvom, pa nimam pojma. Kot tudi ne, kam so se razblinili liki. Verjetno bo preživeli Iron Man nekako poskrbel za tisto eno od štirinajstih milijonov prihodnosti, v kateri Thanos ne zmaga. Očitno v navezi s superheroino Captain Marvel, enem najmočnejših Marvelovih likov, na katero je namignil Furyjev pozivnik. Bosta našla kakšen še bolj zajeban artefakt mogote ali izumila potovanje v preteklost? Odgovor dobimo v začetku maja.

Čudežna poveljnica je vojaška pilotka Carol Danvers, ki dobi supermoči od alienov Kreejev. Njen izvorni film pride marca.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.