Za galaktični red skrbijo različne družbe. V enem vesolju so to jediji in v drugem zelene lanterne, a bolj od zakutanih menihov ter smaragdne milice je zabaven Marvelov krožek Varuhov. Zvezdooki LordFebo v kinu uživa, kot že lep čas ne.
Gospodar zvezd s Sonyjevim hodimožem za pasom, zajebana zelena vesoljka, ki ne pleše, profesionalni drekač v podobi smetarskega pande, metaforofobni gorostas s skelečimi bradavičkami in leseni I am Groot imajo novo vsemirsko pustolovščino. Dve uri in četrt dolgo in točno toliko navdušujočo, da izpostavim že spočetka. Vesoljskih filmov itak manjka, zlasti akcijsko zabavnih, v katere je bilo vloženih dvesto milijonov galaktičnih enot. Takih, kjer je poudarek na fantastiki, ne na znanstveni, in kjer imajo liki kljub neprestanemu spogledovanju z raztelešenjem, pojedenjem in celo koncem vesolja vselej čas za zajedljive pogovore, humorne enovrstičnice ter iskanje selotejpa. Ob tem pa se s kasete suče kompilacija prijetnih mehkorokovskih melodij izpred štirih desetletij. Varuhi galaksije, kakršne smo spoznali pred tremi pomladmi, tudi v drugo ne razočarajo!
Zaščitniki poznanega vesolja so se prvikrat sestali leta 1969, vendar v drugačni zasedbi. Edini znanec onih vremen je modrijan Yondu, preostalim že davno pozabljenim likom, kot sta Martinex T’Naga in Stakar Ogord, pa se novi film pokloni s končnim prizorom. Aktualno moštvo izvira iz leta 2008, ko je galaksiji zapretila nevarnost tehno-organske rase Phalanx in je civilizacija Kree sestavila nekakšen odred odpisanih. A vseeno so njegovi člani precej starejši, vsi po vrsti iz sedemdesetih. Vodi jih Peter ‘Star-Lord’ Quill, polvesoljski bastard v leteči obleki in z veliko mošnjo. Drugi po činu je Rocket Raccoon, genetski izdelek norega laboratorija. Mala antropomorfna zverinica ume z izvijačem popraviti vesoljsko ladjo, njegov nesramni sarkazem pa je bil v zabavo že bralcem. Rocket je v ekipo pripeljal Groota, predstavnika drevesom slične vrste Flora colossus. Ta je edini v španoviji, ki je izšel iz naveze Stan Lee – Jack Kirby. Četrta na spisku je Gamora, katere izvor je tak, kot smo ga videli v prvem delu: Thanosova posvojenka in izurjena morilka. Le silaka Draxa so v Holivudu priredili, kajti originalno je Zemljan, ki se mu pamet skrajša in biceps poveča šele po vstajenju od mrtvih. Mimogrede, polnopravni član krožka je bil nekoč Iron-Man.
DOBER FILEM
Čeprav Guardiani in Avengerji obstajajo v istem kinematografskem univerzumu, kjer se bodo zelo verjetno srečali prihodnje leto v Infinity Waru, drugi film ne gre v to smer. Titanska nemeza Thanos in njegov kvest po Kamnih neskončnosti, ki se redno pojavljajo v Marvelovih filmih, sta to pot umaknjena drugim tematikam. Volume 2 je samostojna epizoda, ki se posveča obstoječim junakom in njihovim čustvom. Peter najde svojega nebeškega fotra in Gamora ima težave s sovraštva polno sestro Nebulo. Po svoje se izpovedujeta celo Drax in rakun, le otroček Groot nima nikakršnih osebnostnih težav. Ampak ta odstiranja preteklosti in emocij, pri katerih ne manjka sočnega medsebojnega zmerjanja, ne pomenijo družinske drame. Vse to se odvija sočasno z letalskimi pregoni, drvenjem skozi polje ‘kvantnih asteroidov’ in borbo z živim, razumnim planetom. Predstava je neprestano v pogonu in prizori slikoviti kot iz najbolj bogate domišljije, kar napove že uvodna špica ravsanja s tentaklasto pošastjo. Dotična sekvenca, ki deluje kot glasbeni spot za pesem Mr. Blue Sky, takisto pokaže, kdo je prava maskota filma. Zapravljena priložnost, da ob izhodu iz kina ni mogoče kupiti figurice dreveščka …
Globokih misli kozmosa in kompleksnih odnosov v zgodbi ni, kar je slaboumen očitek nekaterih kritikov, češ, da skuša film svojo plitkost prekriti s spektaklom in dovtipi. Guardians of the Galaxy nočejo biti nič več kot vizualna in dogajalna poslastica z veliko posrečenimi štosi, v čemer docela uspejo. Vnebovpijočih neumnosti ni, zgodba in negativec Zvone Šeruga sta sila domiselna in presenetljiva, liki vsi po vrsti zapomnljivo simpatični ter poudarek na muziki iz nekega drugega časa je izredna dodana vrednost. Za nameček je ob boku referencam iz starih stripov, kot sta Mantis in Adam, nanizanih mnogo aktualnih kulturnih nevezav, ki vključujejo celo Hoffa in Mary Poppins. Čeprav večina rivjujev po osnovnošolsko obnavlja in analizira fabulo ter nove igralce, se mi zdi, da kakršnakoli beseda v to smer skvari izkušnjo ob ogledu. Najbolje bi bilo celo ignorirati napovednik. Pojdi v kino, glej in se smej. Ne pozabi počakati na tradicionalne medkreditne in pokreditne prizore …
