Ta mesec se LordFebo najbolj zabava s Strižnikom in Odščipnjencem.
Norčije Snipa in Clipa za Nintendov switch so ravninska, z geometrijo in fiziko podložena miselnica, privzeto namenjena dvema igralcema. Vsak vodi svojega dvorazsežnega papirnega glavonožca z narisanim obražčkom, kleč razreševanja enozaslonskih zagonetk pa je njuno obrezovanje. Eden drugega lahko namreč s prekrivanjem odščipujeta in se tako preoblikujeta za raznorazne namene. Prvi izzivi v demonstracijski verziji terjajo le rezanje za ujemanje z zapovedano silhueto, vendar hecno početje seže precej dlje. Enkrat se je treba stisniti v ozko odprtino do stikala, drugič prevzeti skledasto formo za prenos vode, tretjič se spremeniti v kljuko za poteg ročic. Vmes se smeškota ošpičita še za pokanje balonov, izstrižeta pot princeski in si naredita zvezdaste krake za vrtenje zobatega kolesa.
Posrečene stopnje poleg neprestanega medsebojnega obtesovanja terjajo plezanje eden drugemu na glavo, poskakovanje, prenašanje, kotaljenje in potiskanje objektov, usmerjanje tekočine, celo suvanje žab … Posebna hitroprstost pri tem ni potrebna, bolj natančnost in iznajdljivost, kako se obrniti ali počepniti, da obsekaš oziroma si obsekan. Predvsem pa je nujno dobro sodelovanje v besedah in dejanjih. Usklajenost je obvezna, zato je značajska združljivost igralcev pogoj, drugače hitro pride do nepotrpežljivih žalbesed. Praviloma je možnosti za rešitev več, tudi zaradi Newtona. Žogo je recimo moč v koš spraviti tako z lepo ujemajočo se vdolbino v glavi kot z golim nabijanjem v vse smeri. Medtem ko se v tovrstnih mozgalnih kompilacijah začnejo stopnje slejkoprej ponavljati, izvirnosti skozi petinštirideset osrednjih izzivov tukaj dejansko ne zmanjka. Pri tem dogajanje pestrijo privlačna podoba, zlasti nenehne grimase Ščipalca in Izstrižka.
Čeprav je srž v soigranju dveh živih ljudi za eno konzolo, Snipperclips deluje ravno tako v osami. A resnici na ljubo je to zasilna, zaradi preklapljanja med likoma nerodna zabava. Takisto je vključen manjši nabor orgijaških puzel za štiri, kjer je še več ščipanja, počepanja in rinjenja. Dodatno je na voljo par tekmovalnih, arkadnejših modusov v stilu zračnega hokeja in košarke, vendar je njihov privlak kratkotrajen. Oziroma znajo kratkočasiti pivsko družbo v lokalu, če jim upaš prepustiti joy-cone. Nasploh je izdelek bolj namenjen grižljajčkastemu špilanju na terenu kakor na televizorju, saj so nivoji dolgi okoli deset minut in kot nalašč za na vlak ali ob jutranji kavici. S tem izvrstno izkažejo prenosljivo, dvoigralsko nadmoč switcha. Čeprav bi si želel še kak sklop izzivov in recimo sekundarne, neobvezne cilje znotraj nivojev, se mi v danem trenutku zdi to najbolj domiselna, z vsakomer združljiva in zaradi cene pičlih 20 evrov najbolj priporočljiva igra za novo konzolo.
