Deadpool 2


V galeriji ameriških superjunacljev je Deadpool posebna pojava. Rudeči zamaskiranec se je proslavil tako s tem, da brez slabe vesti pobija slabe fante, kot z neprestanim duhovičenjem, s katerim podkrepi sipanje svinca in mahanje s katanama. Ob tem se zavada svojega stripovskega porekla in redno prebija četrto steno ter nagovarja bralca. Zaradi prilične krvavosti in vseh oblik skrajnega, zlasti podpasnega humorja so njegove zgodbe za deco nepriporočljive, kar ga naredi še toliko bolj obče privlačnega. Hecno pravzaprav, da je dobil film šele nedavna. Je pa res, da je lik razmeroma mlad. Sodi sicer med ljudi-X, vendar ni nastal ob njihovi zori v šestdesetih letih, marveč šele leta 1991.

Deadpoola si nista izmislili legendi Stan Lee in Jack Kirby, sicer odgovorna za Može-Xm marveč naveza pisca Roba Liefelda in risarja Fabiana Niciezeja. Fanta sta sicer želela ustvarjati zgodbe z Wolverinom, pa jima je založba branila. Zato se Deadpool ves čas dela norca iz Rosomaha.

Deadpool se je rodil kot navadnež Wade Wilson, kar je bila parodija na DCjevega Deathstroka, ki mu je ime Slate Wilson. Za supermoči in umetniški naziv pa se mora šema zahvaliti programu Weapon X. Tam je gladko kožo zamenjal za supergibčnost in praktično neuničljivost, dočim so stražarji med nadgradnjo furali stavnico, ali bo preživel (dead pool). Dasi je sprva nastopal kot zlikovec proti Novim mutantom, so ga kmalu spremenili v panseksualnega antijunaka z lastno publikacijo. Tej je menda vseskozi grozila ukinitev, zato so si avtorji dajali duška v zajebancijah. Ampak možakar je bil že obglavljen, upepeljen, prerešetan, utopljen in razčetverjen, spopadel se je celo s Thanosom, pa se mu je vselej uspelo nekako sestaviti nazaj. S kombinezonom vred. Zato je preživel tudi založniške vihre.

O, Thanos. Nenavadno, da Josh Brolin letos igra kar dva Marvelova mogočneža. 50-letnik je sicer s studiem podpisal pogodbo za štikratno uprizoritev vojaka Cabla.

Odlični predlanski prvenec pokazal izvor morilskega pajaca, nadaljevanje pa sledi razvoju iz stripov. Deadpoolu se namreč iz bodočnosti pridruži soldat Cable, s katerim si v tiskovinah že lep čas deli pustolovščine, in vkup položita temelje za X-Force, najemniško, militantno skupino mutantov. Ob boku jima je seveda kromani Collosus, novinca pa sta ognjeroki Firefist in srečka Domino, v stripih sicer Cablova ljubica. Skupna dogodivščina ni prav nič slabša od predhodne in obiluje tako z ginekološkimi dovtipi kot s popkulturnimi referencami. Deadpool se dela norca iz Mož-X, posebej Wolverina, iz DCjevega vesolja in celo iz Ryana Reynoldsa. (Mimogrede, strip je že leta 2004 predvidel podobnost s tem kanadskim igralcem.) Za dojem vseh štosov je treba biti seveda tozvrstno razgledan. In imeti smisel za straniščni humor.


Collosusa in Negasonic Teenage Warhead poznamo od zadnjič, novi pa sta Domino in Yukio. Marvel seveda ne more iz svoje ‘diversifikacijske’ kože, zato je prva črna in druga lezbična.

Akcijska komedija izpolni pričakovanja, ki jih je postavil niz domiselnih napovednikov, saj je dogajanje sceloma čezlesno in krohotalno. Dopadlo se mi je, da štorija pravzaprav nima resničnega zlikovca, malce plehka pa se zdi vpeljava časoplova, zavoljo katerega so umrtja precej bolj relativna. Ne bi mogel trditi, da predstava preseže original, vsekakor pa ga doseže. Marvelu se lahko le smeji, kako posrečeni in uspešni so njegovi filmi napram konkurenčni založbi. Fox je že najavil vsaj troje nadaljnjih slikosukov, in če bo Disneyjev prevzem studia uspel, bo Deadpool takrat vključen v Marvelov kinematografski univerzum. Najbolj pa bi bili fani in Ryan veseli, ako bi se lik pojavil na platnu skupaj z Hughovim Wolverinom. (Ne, tista abominacija iz leta 2009 pač ne šteje!)

Košček zasedbe X-Force. Mutanta Vanisherja, ki je za kratek čas član ekipe, igra nihče drug kot Brad Pitt.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja