Ant-Man and the Wasp — 6. julij
Kot večino Marvelovih znamenitežev sta Ant-Mana takenako udejanila legendi stripovske krajine, Stan Lee in Jack Kirby. Izvorno je bil to biofizik Henry Pym, ki je utemeljil pomanjševalne, tako imenovane Pymove delce. Ti so znanstvenika spremenili v Mravljinca in njegovo ženko v Wasp, oba pa sta leta 1963 s Hulkom, Iron Manom in Thorom ustanovila krožek Avengerjev. V polstoletnem obstoju je Hank deloval tudi z drugimi vzdevki, kot sta Giant-Man in Goliath, nakar se je upokojil. Pomanjševalni kombinezon si je potem nadel tatič Scott Lang in postal aktualni Ant-Man.
Dotičnik je z obrazom Paula Rudda predlani simpatično vstopil v Marvelovo kinematografsko vesolje. Vdrugo se mu bo pridružila Osica v podobi Pymove hčere Hope. Skupaj se bosta v makro- in mikrosvetu spopadla s hekerko, oklicano Ghost. To je tajinstvena pojava, ki se bori proti grdim korporacijam in vse plačuje z bitcoini ter ima za nameček nevidnostni kombinezon. Napovednik pokaže par zanimivih pomanjševalno-povečevalnih trikov in da namig na kvantno, podatomsko področje. Tja se je namreč davno nekoč izgubila Hankova žena, prva Wasp … Film bo zagotovo tudi odgovoril na vprašanje, kje je bil Mravljinec med Thanosovim napadom.
Venom — 4. oktober
V osemdesetih je nek čitavec poslal Marvelu fanovsko štorijo o Spider-Manu v črni nanoobleki, ki se odziva na Petrove misli. Založba jo je odkupila za 220 dolarjev, vendar je na kraju niso objavili. Vseeno pa se je urednikom ideja temnega Spideyja dopadla, zato so si zamislili drugačen izvor njegovega novega pajaca. Zanj ni zaslužna tehnologija, marveč klyntarski alien. Te brezoblične, ampak razumske življenjske sorte iz galaksije Andromeda se namreč združijo z drugimi bitji v sožiten odnos. Simbiot, ki je obiskal Zemljo, je ‘oblekel’ Petra Parkerja in ga spremenil v katranastega pajaca, takrat še brez imena. Pero je bil nad novim kombinezonom sprva navdušen, dokler ni ugotovil, da je živ in mu šepeta poredne besede. Takrat so kolegu na pomoč priskočili Fantastični štirje in E.T. je bil primoran poiskati novo žrtev.
Gostiteljev se je v stripovski kontinuiteti zvrstilo kar precej, med njimi celo Deadpool, najbolj znan pa je Eddie Brock. V navezi s klyntarskim gostom je on tisti pravi Venom, črnikasta pojava z zobatim gobcem in grozljivim jezikom. A strupenemu imenu in čekanom navzlic ljudožerska pošast vseeno ni. Večino časa je itak v človeški podobi in le ko je nuja oziroma nevarnost, prevzame pobudo vesoljec v obliki črne tvari. Zaradi nje postane sožitna naveza supermočna in oklepljena ter se prične guncati po nebotičnikih. Dasi je v nemilosti agencije Shield, Venom noče delati obče slabega, le s Spideyjem, ki mu je dal košarico, ima ljubezensko-sovražni odnos. Včasih ga želi ubiti, drugič z njim vnovič kopulirati. Od tod tudi podobnost s Pajkomožem: simbiot bi bil rad čimbolj podoben prvemu partnerju.
Venoma smo v kinu videli leta 2007 v Spider-Manu 3, kjer je nastopil kot zločesta entiteta. Njegov lasten film bo drugačne narave, saj bo lik predstavil kot ‘antiheroja’, kakršen je v stripih večino časa. Gostitelj bo kajpakda novinar Eddie Brock z obrazom in stasom Toma Hardyja. Po napovedniku sodeč se bosta s simbiotom borila proti pokvarjeni korporaciji Life Foundation, ki ima zle nakane z izvenzemeljskimi organizmi. Če špekuliram, bo njihovo igranje s črno snovjo rodilo stvor Carnage, resnično hudoben človeško-vesoljski spoj. Čeprav bo zgodba samostojna in menda ne bo vključevala Spideyja, je Sony namignil, da sovpada s svetom Homecominga, kar pomeni Marvelovo kinematografsko vesolje.
Aquaman — 13. december
DCju oziroma studiu Warner Bros. filmsko superjunačenje ne uspeva v enaki meri kot konkurenci. Kontinuiteto je sicer zgledno otvoril Man of Steel, sledeča BvS in Justice League pa nista izpolnila pričakovanj. Težava ni bila zgolj v šibkih predstavah, marveč takisto v tem, kako so se lotili gradnje sveta. Like so namreč za razliko od Marvela združili pred oziroma brez izvornih zgodb. Tudi Aquaman, naslednji ligaš, je ne bo dobil, kajti njegov prvi samostojni film se bo dogajal po napadu Steppenwolfa. Vsekakor bi bilo umestno pokazati njegove korenine vsaj v retrospektivnih prizorih, saj lik kljub zvenečemu imenu ni obče znan.
Kot šepetalec ribam je Povodni mož kariero pričel leta 1941 in se v zlati dobi stripa pretežno nagajal nacističnim podmornicam. Njegovo pravo ime je Arthur Curry in je plod svetilničarja ter morske deklice Atlanne iz Atlantide (Legenda pravi, da je človek onaniral v morje, sirena pa je mislila, da je močefit morska sladkorna pena.) Sčasoma so se njegove sposobnosti okrepile, tako da ima dandanes rešimožak praktično božje lice, pri čemer mu v dobršni meri pomaga vsemogočni trizob, ki ga skoval sam pozejdon. Dasi je polnopravni član Pravičniškega krožka in se, kot je pokazal nedavni film, meri tudi z vesoljskimi nemezami, v prvi vrsti vlada sedmim morjem. Njegovi glavni nasprotniki so pretežno v oceane posegajoči zlobni ljudje in oblasti željni podvodni rojaki.
Aquamanov film bo predstavil dvoje ikoničnih sovražnikov. Eden bo Black Manta, pirat / kriminalec / norec, ki s svojo prepoznavno potapljaško čelado vselej povzroča težave Atlantidčanom. A dotičnik naj bi ne bil osrednji negativec, marveč zgolj nastavek za prihodnje zgodbe. Glavni nasprotnik bo namreč Orm oziroma Ocean Master, Arthurjev polbrat. Ta se v stripih ves čas peha za prestolom, na platnu pa bo nastopil kot nekakšen eko terorist, ki želi človeštvu napovedati vojno. Ob boku Aquamanu bosta seveda njegov učitelj Vulko in princesa ter bodoča ljubezen Mera. Napovednika še ni, tako da ton filma ni znan, vsekakor pa se ga bo dobršen del odvijal pod vodo. Si želimo, da se projekt studiu posreči, kajti če še ta razočara, je DCjevo kinematografsko vesolje
Spider-Man: Into the Spider-Verse —- 13. december
Marvel je šibek pri celovečernih risankah, kakršne DC redno izdaja za domače gledanje. A letos njujorčani pripravljajo visokoproračunski animiran projekt, s katerim kanijo osvojiti kinodvorane in se potegovati za najboljši superjunaški film leta. Into the Spider-Verse bo namreč stilistično remek delo z domiselno zgodbo večih vesolij. Poleg stripolične risbe in posrečenih grafičnih učinkov predstava izstopa tudi zato, ker bo v glavni vlogi Miles Morales, afro-latino Spidey, ki ga je Marvel vpeljal pred kratkim. Ta je bil med prvimi spremenjenimi liki za novo obdobje in hkrati edini pozitivno sprejet.
Stripovsko izročilo pravi, da je trinajstletnika prav tako ugriznil mutirani pajek. A pridobljene moči mu niso pogodu, tudi zato ne, ker jih mora skrivati pred roditeljema. Situacija se spremeni, ko Green Goblin ubije Petra Parkerja. Agencija Shield da Milesu rdeče-črnega pajaca in ga določi za novega Spider-Mana. Ta se guncajoče in ejakulirajoče bori proti mnogim poznanim likom, kot sta Electro in Venom, obenem pa se kakor Peter svojčas spopada z najstniškimi težavami. Za razliko od vzornika sitoreja ima normalno družino, pri čemer je fotr policaj, kar obiluje z možnostmi za zabavne situacije.
V napovedniku je kljub Petrovemu nagrobniku viden takisto originalni Spidey, ki zelo verjetno pride iz vzporednega univerzuma. Iz enega od njih je prav tako rešipunca Spider-Gwen, preobražena Petrova sošolka Gwen Stacy. Taka pajko-zmešanica, ki smo jo videli pred štirimi leti v stripu podobnega imena, lahko namiguje na zlikovca Morluna. Ta nesmrtna vampirska pojava po različnih dimenzijah nabira živalske toteme, s čimer prekriža pot vsem pajkovskim superjunakom. Vsekakor pa bo sovražnikov več, saj so v reklami opaženi gangsterski šef Kingpin, lopov Prowler in mutirani Goblin.
Spider-Verse izdelujejo v Sonyjevih animacijskih delavnicah, tam, od koder so v zadnjem času prišli Smrkci, Hotel Transilvanija in Emojiji. Risanka ne bo obrobni izdelek, marveč adut za praznični čas in za široko občestvo. Menda ima studio ambiciozne namene vzpostaviti še en univerzum z mnogo zgodbami. Ipak je Spider-Man eden najbolj priljubljenih superjunakov. Sony bo zato sočasno izdal tudi igro za playstation 4, ki sicer nima vsebinske povezave z risanko, krepi pa že tako močno blagovno znamko. Tisto pajčevinasto, ki sta jo davnega leta 1962 zastavila Stan Lee in Steve Ditko.
X-Men: Dark Phoenix — 13. februarja
Leto 2000 je spočelo filmski svet X, v katerem se je odvilo enajst zgodb. Zadnji dve sta bili Logan in Deadpool 2, Dark Phoenix pa bo nadaljeval osrednjo kontinuiteto. Naslov znalcem pove, da bo v ospredju že poznana mutantka Jean Grey, tista z obrazom Sophie ‘Sanse’ Turner, kajti film bo slonel na istoimenski ‘literarni’ štoriji iz leta 1980. V stripih se dekle pod vplivom kozmičnih žarkov spremeni v manifestacijo Feniksove energije, najjače sile v univerzumu. Ker svoje nove supermoči, ki ruši zvezde in planete, ne ume nadzorovati, postane daleč največja grožnja stvarstvu, celo večja od pridaniča Galactusa. Zato se ji po robu postavi Intergalaktična zveza, med drugim civilizaciji Kreejev in Skrullov. Na kraju božjelična Jean sama sebe izniči in tako obvaruje vesolje pred pogibeljo.
Feniksa smo na platnu že videli dvakrat, prvikrat leta 2006 v X-Men: The Last Stand, ko je Jean ubila Professorja Xa. A film ni bil dobro sprejet in tisto časovnico je Days of Future Past resetiral. Zdaj imamo novo Jean, ki je s Feniksovo energijo predlani porazila ancientnega mutanta En Sabah Nura iliti Apokalipso. Nova pripoved o njeni preobrazbi se bo bolj držala predloge, vključno s Cyclopsovo ljubeznijo, dasi tako kozmična kot so bile sličice z oblački vseeno ne bo. Napovedani liki so zvečine znanci iz preteklih filmov, torej Charles Xavier, Magneto, Mystique, Beast, Storm in Quicksilver, medtem ko bo Wolverine žal umanjkal. Zanimivo pa je, da studio najavlja bolj dramo kot superjunaško akcijado.