LordfeBoy se s Križarjem v pelerini poda v svet, prav nič podoben našemu. Na drugi strani Velike vode obstaja drugačno vesolje, kaj vesolje, mnogovesolje, ki ga povezujeta Mož iz jekla in Najurnejši živ moški. (Slednji pri deklinah baje ni posebej uspešen.)
To ni vseobsegajoč zapis o ameriškem junaškem stripu, marveč ozek skozihod po pretežno DCjevem univerzumu, ki so ga spodbudili Lego Batman 3, televizijski nadaljevanki Gotham in Flash ter prejšnji mesec napovedana množica filmov. Ameriška stripovsko junaška folklora pač še nikdar ni bila bolj v prvi vrsti. Ti svetovi nam skozi izvirni medij risb in oblačkov sicer niso znani, toda z osnovami njihove mitologije sta nas seznanila Hollywood in igre – področji, kjer superheroji danes ustvarjajo največje dobičke. Čeprav nisi nikoli vzel v roke Marvelovega ali DCjevega pisanega zvežčiča, veš, da Joker ne mara Batmana, da je nekega Petra pičil pajek in da ima Superman čez pajkice navlečene gate. Tudi oni zeleni gorostas s superraztegljivimi kavbojkami in lepi Hugh s kremplji sta ti bržda prepoznavna. A likov v ameriškem panteonu je brez števila in vsak od njih ima dolg življenjepis, poln važnih dogodkov. Sem sodijo najmanj spremembe identitete, umrtja, ponovna vstajenja in merjenja moškosti s stanovskimi kolegi. Takisto jim nista tuja časoplovba in prehajanje med dimenzijami. Nakar so tu še črede domiselnih zlikovcev, ki so glavno gibalo teh svetov.
Svet čezlužnega superherojskega stripa, ki ga obvladujeta znamki DC in Marvel, je res nepredstavljivo bogat in zanimiv. Ko gledaš aktualne nizike ali take filme, se garbaš v Injustice ali kockaš lego, velja biti širše razgledan. To v prvi vrsti pomeni, da se sam od sebe zanimaš o likih in referencah – prebereš opise junakov, pogledaš kakovostne risanke in dokumentarce. Nenazadnje Slovencu niti stripi niso nedosegljivi, bodisi na travnikih, bodisi prek uradnih aplikacij za par evrov. Bežen košček tega bajnega področja pa predstavljam tukaj.
Superočaki
Prvak med nadljudmi je po definiciji DCjev Superman. Ta rešimož ni le najstarejši in najmočnejši, marveč je tekom desetletij postal ena največ vrednih ameriških popkulturnih ikon. Kriptonski sirotek je brez pretiranih ambicij štartal leta 1938 v zborniku Action Comics. Tedaj je bil še bolj prizemljen, saj je znal le visoko skakati in premikati avtomobile. Toda z njim se je rodil arhetip superjunaka. Narod brez lastnega bajeslovnega izročila, a z veliko gospodarskimi težavami je Supermana čez noč vzel za svojega. Ameriški Herkul, to je tisto pravo! Na predvečer druge svetovne vojne je zahteval še več tovrstnega pogumniškega čtiva. Mala kalifornijska založba Detective Comics je vzcvetela, praktično sočasno pa je temelje postavila tudi njujorška hiša Marvel. Pričela se je zlata doba ameriškega stripa, ko so nekatere edicije izhajale celo dvakrat tedensko.
Številna imena, ki danes zasedajo vrh stripovskega Olimpa, so se rodila prav v teh uvodnih letih. DC je tedaj ustvaril Flasha, Green Lanterna, Wonder Woman in Stotnika Marvela, ki je kasneje Shazam postal. Ter še nekoga. Le par mesecev za Supermanom je skozi slikice spregovorila druga najbolj znamenita šema od vseh. Tista v temnem kombinezonu s krilastim ogrinjalom, rumenim simbolom in špicuhljasto oglavnico: The Bat-Man. Zamaskirancu je bilo ime Bruce Wayne in je vodil dvojno življenje. Podnevi je bil bogataš, industrialec in filantrop, dočim se je ob mraku prelevil v pravičnega borca proti zločinu. Uradno je drznika leta 1939 ustvarila roka risarja Boba Kana, toda v resnici je Bob postavil le krovno idejo netopirjevskega moža, dočim je lik izoblikoval, mu določil zgodbo in si Gotham izmislil tekstopisec Bill Finger. Zasluge so mu priznali šele po smrti.
The Bat-Manove dogodivščine so se pričele v almanahu Detective Comics, kjer je policajsko raziskoval, lovil kriminalce in jih mnogokrat ubil, česar danes ne počne več. Njegovo značilno življenjsko ozadje izvira s samega začetka izdajanja: ko fantiču lopov umori starša, se Bruce izvežba in si nadene masko. Tistih par retrospektivnih sličic je postalo najbolj poznan stripovski prizor vseh časov. Leta 1940 je Netopir dobil lasten zvezek, se znebil določnega člena in vezaja v imenu ter že v prvi izdaji predstavil pomagača Robina in psihopatskega Jokerja. Osnova Temnega viteza, ki izza pasu vleče igračke, atletsko skače in se premika z bat-vozili, je bila postavljena.
Čeprav je bil Batman brez nadnaravnih moči, so ga polnopravno sprejeli v prvo superherojško društvo s samostojno publikacijo: Justice Society of America. Skupne dogodivščine in križanja so odtlej stalnica. Sups in Bats sta več kot tri desetletja nepretrgoma vodila lasten duetni zvežčič, ki je osnova prihajajočemu Snyderjevemu filmu Batman v Superman.
Bats je pedopeder!
Kljub milijonom bralcem slikovito čtivo ni bilo pogodu vsem. V petdesetih se je našla struja dušebrižnikov, ki je oznanjala, da stripi kvarijo otročad in so neposredno odgovorni za zvišanje mladostniških hudodelstev. Vodil jih je psiholog Fredric Werthman, ki je spisal razvpito bukvo Zapeljevanje nedolžnih (Seduction of the Innocent). V njej je sicer raziskave priredil sebi v prid in med drugim izpeljal, da Batman in Robin spodbujata homoseksualnost, toda Ameriški senat mu je verjel in sprejel ‘stripovski kodeks’. Založniki v zgodbah niso več smeli uporabljati pokvarjenih policistov in sodnikov, nasilni prizori so bili neodobravani, zombiji, vampirji in volkodlaki so postali prepovedani, prav tako besede crime, terror in horror v naslovih. Kriminalci nikakor niso smeli biti predstavljeni kot posnemanja vredni liki in zlo je moralo biti vselej nedvoumno kaznovano, brez sivih odtenkov. Če se edicija ni pokoravala kriterijem, ni dobila pečata odobritve in posledično ni prišla v trgovine.
Verjamem, da se ti zdi vse našteto za lase privlečeno in primerno Sovjetski zvezi, ne Združenim državam. Ampak poguglaj comics code authority. Cenzura, mnogo bolj zajebana od sodobnega nemškega USKja za igre, je leta 1954 orenk vplivala na trg. Založbe so bile primorane ukiniti dosti uspešnih serij, ki so imele v tituli neprave besede. Hiša EC Comic, ki se je ubadala izključno z nemrtveci in kriminalom (Tales from the Crypt, Crime SuspenStories …), je skorajda zaprla vrata. Znana je anekdota, ko ni dobil odobritve nek DCjev strip, na katerega naslovnico se je podpisal avtor Marv Wolfman. Volkodlaki so vendarle sodili med prepovedane elemente!
Ukrep, ki je spodnesel pokopališčni in kriminalni šund, je dal vode na mlin superjunacljem. Resda so nehali ubijati, prigode so postale svetlejše in Batman je v dokaz pravilne spolne naravnanosti dobil pomočnico Batgirl. A njihovi svetovi so zaradi upada konkurence nabreknili. DC je obstoječe like vnovič zrisal in nekaterim spremenil osebnost. Na sceno so prišli novi avtorji, kakršen je Marvelov zvezdnik Stan Lee. V dotično hišo se je vrnil tudi risar Jack Kirby. Z njima je konkurent izdelal odgovore Pravičnikom: Fantastic Four, Spider-Mana, Hulka in Može X. Napočil je drugi rodovitni stripovski vek, v kroniki označen s srebrno.
Zemelj nešteto
Eden od posodobljenih DCjevih nadljudi je bil Flash, ki je po novem slišal na ime Barry Allen. Tistikratni pisci so, nevedoč, da pišejo zgodovino, z njim naredili eksperiment. V zgodbi Flash of Two Worlds (1961) so ga poslali v preteklost, v svet izvirnega brzca Jaya Garricka, onega s hecno čelado. Prvič sta se srečala junaka iz različnih obdobij oziroma prepletli dve časovnici. Čitalci so bili navdušeni in tako so vzporedni svetovi štartali tudi pri drugih.
Gre za domiseln konstrukt, ki snovalcem omogoča brezmejno poigravanje z različnimi idejami in izpeljavami obstoječih blagovnih znamk. Da se odjemalci ne bi naveličali vedno istih okolišev, prijemov in sovražnikov, so začeli poznani liki potovati skozi čas v obe smeri in po drugih galaksijah. Zasukali so jim moralne kompase, uvedli alternativne osebnosti in značaje ter ustvarili najbolj obilno mitologijo na svetu: DCjev Multiverse.
Izročilo pravi, da so ob zori stvarstva vzniknila podobna vesoljstva, ki obstajajo naenkrat, le vibrirajo z drugačno frekvenco. Glavni svet se je sprva imenoval Earth One, danes je to Prime. V njem so Gotham, Metropolis in Star City ter vsi pripadajoči liki, kakršne poznamo. Earth Two je bil retro verzija prvega, torej originalna zasnova iz zlate dobe. V še vedno obstoječem Earth Three je vse obratno: zaščitnik je Lex Luthor, slaba fanta pa supermanasti Ultraman in batmanasti Owlman. V desetletjih se je teh ‘Zemelj’ nabrala dolga vrsta. Enajstica je obrnila spole junakom: LadyFebola, Lord Gaga, Superwoman in pripadnik ritopiškega plemena Wonder Man. Številka 23 je imela črnega Supermana, ki je bil za nameček predsednik ZDA. Še bolj bizarna je bila varianta 26, v kateri so domovali živalski junaki Super Carrot, Pig-Iron in Yankee Poodle. Ali 43, kjer so se Šišmiš in ostali tepli z vampirji. Vsaka Zemlja je imela lasten kanon, nekatere celo svoje edicije.
Ko so cenzorske spone v sedemdesetih popustile, kronike to navajajo kot pričetek bronastega obdobja. Značilnosti so pristnejša risba, vpeljava aktualnih tematik, zamorski hrabreži in zaton vojnih ter kavbojskih stripov. Ter seveda preporod krvavih in temačnih prizorov. Iz tistega časa so tudi prvi poskusi križanja DCjevih in Marvelovih nebes. Batman se je srečal s Hulkom in X-Men s Teen Titans, medtem ko se je Spider-Man med njujorškimi nebotičniki zmikastil s Supermanom. Čeprav so šli na kraju Clark, Lois, Peter in Mary Jane na dvojni zmenek, je bilo prijateljstvo kratkotrajno. Uredniški pogledi so bili nezdružljivi, pa tudi svetovi. Marvel je bil vselej bolj zemeljski, njujorški in osnovan na znanosti, DC pa ima vrsto izmišljenih krajev.
Vseeno so se liki iz konkurenčnih založb konec tisočletja znova udarili v kratki knjižični sezoni DC vs. Marvel. Po glasovanju publike so slavili Avengerji s 6 proti 5, vendar so snovalci naredili tako, da je bilo kao neodločeno. Kratek čas je obstajal celo enoten svet, Amalgam. V njem so bivali združki obstoječih herojev. Batman in Wolverine sta postala Dark Claw, Superman in Captain America Super-Soldier … A od tega je že dolgo, nove iniciative pa ni. Začuda ni bilo niti nobene igre s soldati z obeh bregov.
Krize mnogih Zemelj
Toliko paralelnih obstojev, hitro menjavajočih se piscev, ilustratorjev in naglega izdajanja je seveda botrovalo številnim neskladnostim in težavam. Kaj bi ne, ko pa je bil Batman včeraj v Gothamu, danes se bori s krvosesi, jutri se bo srečal s svojim dvojnikom na planetu Zur-En-Arrh in pojutrišnjem ga bomo videli tisoč let v prihodnosti. Zato se je na strani DCja od leta 1963 enkrat na sezono dobila Pravičniška zveza, ki je v seriji ‘Crisis’ popravljala časovno-prostorske nedoslednosti in s tem zgodbeni kanon.
Niz je vrhunec dosegel s stripom Crisis on Infinite Earths (1985), ki še vedno velja za mejnik v DCjevi zgodovini. Čistko svetov in junakov so pri založniku snovali skoraj leto dni. Pripoved so ovili okoli božjega boja Monitorja z Anti-Monitorjem, ki z antimaterijo uničuje vesolja enega za drugim. V preprečevanju nakane so med drugim umrli Supergirl, Wonder Woman in Barry Allen kot Flash. Dobrim fantom je v meddimenzijski vojni vsemogočno entiteto naposled uspelo premagati in zagnati nov, poenoten in zbistren DCjev univerzum.
A ustvarjalnosti se ne da zavreti, zato pravila reštarta niso trajala dolgo. Veliko umrlih likov je tako ali drugače oživelo in spet so se pojavile vzporedne štorije. Že naslednje leto je denimo Frank Miller spisal novo, upokojensko nit Temnega viteza. The Dark Knight Returns po treh desetletjih ostaja eden najboljših Šišmiševih grafičnih romanov in istoimensko dvodelno risanko smo v recenziji pred dvema letoma označili za obvezen ogled. Slično delo tistega časa so Varuhi (Watchmen) iz naveze Gibbons – Moore, ki so nato iz stripalbuma postali periodičen zvežčič, umeščen v DCjev mnogosvet kakor Earth-4.
Nekateri poskusi raztegovanja onkraj meja in skozi črvino ter dvakrat naokoli so dali čudaške, velikokrat posiljene rezultate. Recimo večkratni spopadi Batmana in/ali Supermana z alieni in/ali predatorji. Ali prihod Supermana v Eternio k He-Manu in Skeletorju. Pa Tarzan vs Predator in (Segin) Sonic proti Spawnu. Zato se je uredniški odbor ponovno sestal leta 2011, odpravil nekanonične dogodke in začrtal ponastavitev štorij. Novemu izročilu se reče The New 52. Kajpak so to politično odločitev izvedli skozi pripoved, in sicer v venčku Flashpoint. V glavni vlogi je Barry, najhitrejši človek na svetu, ki v zadnji Krizi ni umrl čisto zares. Zdaj se iznenada pojavi v alternativnem scenariju s kanček spremenjenimi dogodki. Aquaman in Wonder Woman sta v vojni, Kal-Ela nista našla kmetovalca, marveč vojska, in tatič v zakotni gothamski ulici je ustrelil malega Wayna, ne staršev. Batman zato postane fotr Wayne, Joker pa – neprecenljivo – mama! Flash, čigar naglica ukrivlja prostor-čas, na koncu postavi reči na svoje mesto, tekom dogodkov pa umrjejo mnogi, zlasti slabi fantje. Obvezno si poglej po njem narisani film Flashpoint Paradox.
Ker je The New 52 pomenil nov začetek, so hkrati resetirali števce vsem edicijam. Pri tem so nanovo definirali Zemlje, zato se vse označbe ne ujemajo s tistimi iz prejšnjih dob. Osrednji kanon je Earth Prime, kjer Superman leta okoli v džinsu ali na Wonder Woman, kajti z Lois se ni izšlo. Sinestro je zopet postal good guy in član korpusa Zelenih lantern. Vsemirske sage so se nasploh okrepile z raznobarvnimi nosilci prstanov mogote, čemur pravijo čustveni spektrum. V Gotham se je vrnil Dick Grayson, originalni Robin, vendar kot lik Nightwing. In iz podružnice Wildstorm je v DCjev multisvet prišel zelenec Martian Manhuter. Pa Alan Scott, prvi Green Lantern, je odslej gej.
Joker iz Kurca
Flash je v tem univerzumu pomemben fant, saj se je najprej žrtvoval za svet in nato še uredil multidimenzijsko zmedo. Zavedaj se tega, ko gledaš na TV-ekranu Granta Guslina. A veličine in bolečine ostalih so komaj kaj manjše. Vsi so našemljeni mučeniki z mnogo žrtvami. Umirajo jim bližnji, umirajo celo sami. Še Superman ni mogel tega preprečiti. Zaradi Jokerjevega načrta in Scarecrowovega plina je ubil lastno nosečo ženo Lois, ob neki drugi priliki pa je Doomsdayevi moči podlegel celo sam.
Ravno to dela te zgodbe interesantne: nesreče, katastrofe, grozodejstva. Nikdo se ne bi zanimal za Supermana, če bi reševal mačke z dreves in gasil požare. Zlobci so tisti, ki definirajo in osmislijo junaka. V kina nas privabljajo njihova obličja, značaji in veščine, kajti zločin, kaos in terorizem ustvarjalnosti dajejo dosti več svobode. Sprva so bili človeški, recimo Joker in Lex, nato mutantski in z nadmočmi, nakar so v srebrni dobi pričele Zemlji groziti sile iz vsemirja. In tako kot superjunaki tudi supergrdobci nikoli zares ne umrjejo. Joker se po 75 letih še vendo reži Batmanu v brk. Danes je med drugim nedotakljiv ambasador izmišljene bližnjevzhodne države Qurac? Nekoč se je pomešal med diplomate in hotel s strupenim plinom ubiti predsednika ZDA. Še dobro, da je bil šef varnosti Superman, ki je plin vdihnil in ga pihnil v vesolje.
Samo založba DC ima v letu 2014 na sporedu okoli osemdeset edicij. Le redke, recimo Scooby Doo, so s tem univerzumom (še) nepovezane, saj so pripojili celo Constantina in He-Mana. Večina zvežčičev pripada poznanim imenom. Zgolj Superman in Batman nastopata v najmanj ducatu vsak in lasten zvezek ima celo Batgirl. Stripi, ki so dali snov igram, risankam in filmom, zdaj dobivajo uslugo nazaj. Zanimanje raste tudi zavoljo digitalne dostopnosti. Malo verjetno je sicer, da boš začel redno slediti oblačkasti periodiki na ipadu, a vseeno spodbujam k izobraževanju in odkrivanju medsebojnih referenc ter prepletenosti. Obojega je v pripadajočem igrovju in filmovju ter v aktualnih TV-serijah nebroj.
Da pa ljubitelji Marvela ne bodo pretirano razočarani nad pretežnim omenjanjem DCjevega stvarstva, dam zadnji primer stripovske razgledanosti iz njihovega okolja. Tudi oni imajo svoj multiverse, dasi ne tako obilen oziroma vzporeden. Njihovi junaki so večinoma ene same sorte, osrednjemu temelju pa rečejo Earth 616. Tega so pred nekaj leti posodobili na 1610 oziroma Ultimate, od koder so moderni, ultimativni Avengerji in Možje X. Seveda pa posamične kozmose mešajo, četudi na prvi pogled niso združljivi. Eden takih crossoverjev so vsemirske pustolovščine Varuhov galaksije z onimi od Furyjevih Maščevalcev. Da oboji obstajajo v istem prostoru, je bilo namignjeno tudi na filmskem platnu. Tisti kamen, za katerim se je pehal Thanos, je eden od šestih infinity gemov. Ti dragulji brezmejnosti hranijo različne singularnosti pred velikim pokom in v Marvelovem vesolju predstavljajo najmočnejše artefakte. Kdor jih združi na rokavici neskončnosti, postane bog. Enega smo v obliki kocke že videli v Stotniku Ameriki, drugega na Asgardu v Thoru. Uganeš, okoli česa se bo vojevalo v prihajajočem dvodelnem filmu Avengers: Infinity War?
