Lego špilčki so mi všeč. Narejeni so sicer po istem šimlju, vendar je ta v osnovi tako zabaven, da se vsake pol leta radostno prelevim v uničevalca kockastega inventarja. Največja draž teh arkadic namreč ni v reševanju stopenj, marveč v živahnem brcanju, mikastenju in streljanju okolice. Nakar iz razkockanih objektov brizgajo curki poberljivih čepkov. Vandalizem pisanih nivojev z različnimi lego strički privlači moj otroški čud do te mere, da igram še dolgo zatem, ko je štorijalna nit zaključena. Še zlasti, odkar imam doma sorodno dušico, s katero v dvoje odkrivava mnogotere skrivnosti in zbiralniške objekte. Za otroke so ti izdelki zaradi prijaznosti in odpustljivosti itak zakon. Če možiček telebne v prepad ali ga razstavijo neprijatelji, ni praktično nobene kazni. Lego igre ne poznajo življenj, ponavljanj celih sklopov in podobnih frustracij, marveč je resurekcija instantna.
Poleg barvite legokockaste forme mi dogajajo tudi tematike teh arkadic. Star Wars, Harry Potter, hobiti, znameniti superjunaki – vse te svetove dobro poznam, zato dojamem in čislam podrobnosti ter reference. Glede na to, da zadnje čase tičim v DCjevih vsebinah, sem novega Batmana nestrpno pričakoval. Štorija gre to pot onstran Gothama in obetalo se je polnopravno rokovanje s celotno Justice League.
Večličnost likovne zabave
Igra je zvesta podnaslovu. V poznanem mrkomestu se odvije le uvod, ko Bats in Robin po kanalizaciji lovita mutiranega krokodila. Naslednja soba je že znameniti Watchtower, orbitalna postaja Pravičniške lige. Tam se Gothamčana srečata s preostalim upravnim odborom varuhov Zemlje: Supermanom, Wonder Woman, Flashem, Cyborgom, Green Lanternom in Martian Manhunterjem. Razlog za krizni sestanek je bližajoča se entiteta Brainiac, ki v svojem vsemirskem dolgčasu zbira pomanjšane svetove. Ker ima hudič rad mlade, se v vesolju znajde tudi četica kriminalcev, ki jih vodi Lex Luthor. A po uvodnih neskladjih heroji in zlikovci združijo moči zoper skupnega sovraga. Burkež se sicer pri tem neumno reži, a Luthor lepo pove, da noče biti predsednik frnikole. Tako se prične vsemirska borba, v kateri vodimo od dveh do pet likov skozi kakšnih dvajset raznolikih scenarijev.
Stopnje so nizi vsesortnih preprek, za napredovanje pa je treba kombinirati sposobnosti sodelujočih. Eni zletijo na drugim nedosegljive nivoje in nato omogočijo prehod ostalim, drugi z laserskimi žarki razbijajo zlate strukture, tretji uporabljajo magnete ali z vibracijami razbijajo steklo, tahitri junaki gonijo dinamo, taveliki poprimejo za težke objekte, Lanterneži pričarajo navidezne konstrukte, Atom se pomanjša … Spisek ‘veščin’ je dolg, pri čemer par glavnih herojčkev sproti pridobiva razne podizvedbe, ki jim omogočajo drugačnosti. Temni vitez se na primer preobrazi v šunjavca ali letečneža, Cyborg se sestavi v velikega robota ali zakamuflira v pralni stroj, Joker ima celo omaro burkastih preoblek …
Lahkotno, ali privlačno
Špilanje kot vselej sestoji iz mnogih sestavnih delov. Malce je skakanja in malce garbanja, toda izziva tod ni. Desetletnik bo morda spotil prste ob redkih finomehaničnih skokih, drugače pa zadostuje, da besno suvaš in streljaš po sovražnih stričkih ter Jokerjevih protezah. Poraz je kaznovan le z nekaj cekinčki. Tudi šefovski nasprotniki v slogu Brainiaca, Sinestra in celo Supermana so otroška malica, dasi ponavadi terjajo kak domiselen poseben prijem.
Isto velja za uganke, ki sploh niso orehi v pravem pomenu besede. Bolj opravila, kajti vse je zelo nazorno in usmerjano, včasih kar samodejno. Če slučajno ne gre naprej, nisi razbil čisto vsega. Vendar dovoljšna razgibanost okolice, raznoliki glavarji, hecni posebni udarci in vzdušno rušenje z velikimi stvori, kakršen je Killer Croc, nudijo tolikšen privlak, da preprostost sploh ne izpade kot minus. Poleg tega igranje spremljajo všečne podrobnosti, kot so melodije iz starinskih superjunaških TV-serij, komične animacije in dialogi ter0 dovtipi na rovaš DCjevega bajeslovja ali kar tako.
Osnoven skozihod vzame zajetnih petnajst ur, ampak Lego naslovi niso tiste sorte, ki jih nato odložiš na polico. Spodbujano je namreč ponovno preigravanje z drugimi junački, saj je na prvi poti zaradi neposedovanih sposobnosti mnogo skrivnosti nedosegljivih. Sleherni nivo hrani deset sestavnih delov vozil, nove like, figurice Adama Westa (Batman v seriji iz šestdesetih) in dodatne bonuse v stilu množilnika čepkov. Poleg sklopov, ki si jih že obdelal v štoriji, lahko naknadno raziskuješ še nekakšna vozlišča s svojimi tajnami in nalogicami: Batsov brlog, različne planete in bazo na Mesecu. Če vse to počneš s sošpilavcem, ki le s stiskom drugega joypada vskoči in izskoči v vsakem trenutku, toliko bolje. Kot vedno doslej, skratka.
Mavrične lanterne
Žal je zadnja trditev prejšnjega odstavka hkrati neke vrste kritika. Lego Batman 3 mi je bil všeč, toda baš prelomen ni. To je že četrti naslov za PS4, pa je videti enako računalniško plastičen kot vsi poprej. Je realističen videz Lego filma res tako utopičen ali je to posledica združljivosti s čisto vsemi sistemi? Tematika je takisto déjŕ vu, kajti legoidno superherojstvo se gremo že četrtič. Ogromno prijemov je skopiranih iz Marvel Superheroes, od korpulentnejših figuric do njihovih lastnosti, mnogo pa si sposoja še iz špilov The Movie in City Undercover. Resda predstavi vsemirsko streljanje nalik žanru shoot’em up, a razen teh so zgodbovne stopnje po načinu igranja neraznolike. Povsod tečeš in skačeš od točke A do točke B, brez kakšnih svežih mehanik. Lahko bi naredili stopnjo le za letalce, eno streljaško na tirih, dirkanje, labirint … Filmska legoigra je imela par zelo dobrih prijemov.
Batmanu 3 po svoje zavda tudi scenarij, vsaj v očeh nekoga, ki stripov ne spremlja. Drži, da sta vključena najbolj znamenita rešimoža od vseh, toda večina ostale DCjeve vsebine je navadnežu nepoznana. Marvelova igra je imela v glavnih vlogah bolj domače stričke in tetke. Tam so bili v ospredju Hulk, Iron Man, Spider-Man, Amerika in Wolverine – vsak v svoji prvinski in slehernemu otroku prepoznavni podobi. Tukaj pa v štoriji ni posvetnih likov iz Batmanovega vesolja, torej Catwoman, Riddlerja, Harley Quinn … Pravičniki, kot sta Martian Manhunter in Cyborg, ter vesoljski malopridneži, s katerimi se v zvežčičih bori Superman, pod Alpami nimajo veljave. Še Šišmiš je v tehnooklepih in drugačen, kot smo ga vajeni.
Janez takisto ne pozna ‘čustvenega spektruma’, DCjevega koncepta vesoljnih barv, ki pritičejo čustvom in jih poosebljajo različne Lanterne. Druga polovica igra se namreč bavi z njihovimi svetovi, nenačitancu pa Indigo, Agent Orange in rudeči Atrocitus, ki jaha na besnem biku, ne pomenijo nič. Še tazelenega se komajda spomnimo iz slabega filma. Nasploh so vesoljstvo in čudna lanternasta domovanja nenavadnih barv že sami po sebi manj privlačni od Gothama v predhodnikih ali New Yorka v Marvelu. To pride do izraza zlasti po koncu, ko vsak planet postane majhen svobodnjaški okoliš z miniigrami, recimo dirkanjem ali hitrostnim streljanjem zastavic. Tujska zelena Oa, vijolični Nok in pusta Luna se ne morejo kosati z raziskovanjem svetle avengerjevske metropole z mnogimi urbanimi skrivnostmi, prebivalci in prometom. Zemeljskih mest, po katerih bi se lahko vozil naokoli, pa Batman 3 nima.
Ne najboljši, vendar je dober
Če nimaš nobene lego igre in iščeš nekaj za staro in mlado, kupi raje cenejši Marvel Superheroes ali The Movie Videogame. A to ne pomeni, da Batman 3 ni dober, le spričo vsebine se mi zdi malo manj primeren za kranjske priložnostne igralce. No, po drugi plati pa špil lahko rabi kot izobraževalni vir za prihajajočeve DCjeve filme. Komur izročilo njihovih stripov in lego sorta dogajata, bo z igro dobil obilno porcijo tako igranja kot vsebine. Kar se dopolnilnega udejstvovanja tiče, celo največjo doslej. Ne pomnim, da bi kdajkoli vključili tolikšno količino skrivnosti in likov. Škoda edinole, da gre vnovič zvečine za zbiralništvo brez pravega učinka oziroma dodane igralne vrednosti. Z drugimi besedami, prav nič nimaš od tega, da z mnogo preigravanja že videnih levelov okleneš Pingvina, Aquamana ali Zatanno, kajti njihove posebne skilze ima tudi nek drug, že prej dosegljiv možic. Bolj bi bil vesel dodatnih nivojev, ampak te raje prodajajo.
