DC je do Batmana nenavadno zaščitniški, saj mu kljub eksploziji televizijskih superjunaščin noče nameniti lastne igrane serije. Polnopravno je nastopil edinole pred pol stoletja v obliki pižamastega Adama Westa, odtlej pa se malim zaslonom lik vztrajno izmika. Menda zavoljo osredotočenja na visokoproračunsko filmsko manifestacijo. Zato ga ni bilo v Smallvillu, v Birds of Prey je bil samo namignjen, Gotham se je z njegovim rojstvom zaključil in tudi aktualni Titani kažejo zgolj civilnega Brucea. Slično je s svetom Arrowverse, kjer so Batmana doslej le z besedo omenili. Tega ne spremeni niti aktualna gothamska predstava, ki jo je napovedalo lansko križanje Elseworlds …
Premisa sveže DCjeve nizike pravi, da je Netopirmožak izginil neznanokam in pustil ulice v nemilosti. Ker je GCPD pregovorno najbolj nesposobna policija, mesto pred množico zlikovcev ščiti zasebna firma, a tudi ta je prilično neučinkovita. Srečoma se v rodni kraj vrne Bruceova lezbična sestrična Kate Kane (Marthina nečakinja), ki po naključju odkrije Batjamo, si ‘sposodi’ tamkajšnjo opremo in kot rdečelasa Batwoman postane novo občinsko upanje. S tem sledi svojemu stripovskemu izročilu iz leta 2006. V zvežčičih je heroina namreč takenako vojaško izurjena ‘moškinja’, ki ne sodi med pomagače nalik Batgirl, marveč je fufljasta zamenjava Temnega viteza. Sorodnika posnema pri neuporabi ubojitih sredstev in v civilnem lahkoživju, nikakor pa ne premore njegovega detektivskega intelekta.
Čeprav sta gothamski oder in netopirjev simbol obče prepoznavnejša od Arrowovega Star Cityja in Flashevega Central Cityja, je ta potencial varljiv. Znanih elementov, kot so Waynova stolpnica in ludnica Arkham, je komaj kaj, saj Batwoman že v literaturi ne deli pustolovščin in galerije pridaničev z bratrancem. Malo verjetna je zatorej pojavnost Burkeža, Pingvina, Dvofrisa in drugih Batmanovih nemez. Šišmiška luča batarange v tretjerazredne negativce, kot so rabljasti Executioner, tatica Magpie in lastna zmešana sestra Red Alice. Večina likov sicer izvira iz stripov, toda njene zgodbe so mlade in nerazširjene, zato reference in pomežiki, ako obstajajo, ne pridejo do izraza.
Glede na nasičenost etra in izkušenost producentov bi morala novinka v Arrowverse prinesti svež veter in dvigniti dogajanje na nov nivo, v resnici pa je občutek po sedmih epizodah klavrnejši od vseh serij doslej. Zmoti pravzaprav sleherni sestavni del. Igralka je okorna in nesimpatična … šemasta junačka izpade kot slaba, posiljena kopija Batmana brez njegove karizme in uma … doslej ni nikakršne omembe vredne tehnologije … osrednja nasprotnica je šibka in brezvezna … mnogo preveč je družinske drame, saj je večina osrednjih likov v žlahti … In nenazadnje ne dela predstavi usluge niti Katina lezbičnost. Resda so jo kot istospolno usmerjeno uvedli že v stripu, toda njena feministična sapfičnost, na kateri celo gradijo marketing, je pretirana in neprijetna.
Kakšne daljnosežne ideje imajo producenti, seveda ni znano. Mogoče bodo niziko sčasoma približali Batmanovemu mitosu in malce sklestili feministično noto. Mogoče bo Batwoman dobila zanimive igračke in kakovostne sovrage, Kate pa manj lezbasto pojavo. Mogoče bo akterka nadgradila svojo igro in mogoče se bodo zgodbe razvile onkraj sorodstva ter vključile poznana imena. Bojim pa se, da glede na zanikrne ocene in mizerno gledanost ni veliko upanja, da bo serija uzrla drugo sezono. Dejansko ekranizacija zaenkrat nima privlaka niti za hude DCjeve navdušence. No, vseeno se mogoče do 22. epizode izboljša, prav tako pa čaka Batwoman še vloga v prihajajoči Krizi ….
Dober članek. Serija je pač še ena žrtev novodobnega “woke” holivuda oz. skorajda celotne zahodne mainstream produkcije, ki se na vse kriplje trudi namesto zgodb prodajati prepričanje, hkrati pa se ne zaveda, da s svojim vseprosotnim vsiljevanjem agende dela več škode kot koristi – tako ljudem, kot umetnosti.