Batman proti Jacku Razparaču? LordFebo se razveseli novega DCjevega risanega filma, ki priljubljenega rešimoža prestavi v alternativni Gotham. Takega na plinske svetilke.
V igranih kinopredstavah DC ne dosega kvalitete in kvantitete njujorškega rivala Marvela. Je pa v konkretni premoči tako v televizijskih serijah kot v animiranih filmih. Slednjih je v zadnjih desetih letih, vključujoč legokockaste, izšlo okoli petintrideset, medtem ko nasprotni breg izdobavi komaj enega na leto. Seveda niso vsi izdelki vrhunski in nekateri izpadejo le kot podaljšane epizode dopoldanskih serij. Toda dobršen del jih je vsekakor kanoničnih in bi morali biti na seznamu vsakega navdušenca nad dotično mitologijo. Praviloma v to skupino sodijo vsi, izdelani po znamenitih stripovskih zgodbah. Če se omejim na gothamske prigode, so to Batman: Year One, Under the Hood, The Dark Knight Returns, The Killing Joke in po novem Gotham by Gaslight.
Risanka izhaja iz znamenite istoimenske Batmanove zgodbe iz leta 1989, ki se dogaja v viktorijanski dobi. Gre za prvo edicijo DCjeve zbirke Elseworlds, ki je združevala eksperimente z alternativnimi svetovi. Spremljamo torej Brucea, Batmana in kompanijo, prestavljeno v drugo polovico 19. stoletja. Stroje poganja para in plinske leščerbe neuspešno osvetljujejo smog industrijske revolucije. Dame hodijo naokoli v krinolinah, gospodje nosijo cilindre, med njimi pa se smukajo mali tatiči. Dickensovske prizore kazi le črna plečata pojava, ki kolje ženske dvomljivega slovesa po zakotnih uličicah. Je Jack Razparač, kakor je morilca poimenovala gmajna, ista mračnjaška kreatura, ki jo je občasno videti po strehah hiš? Tipično nesposobna gothamska policija že misli tako …
Vključeni so številni poznani liki z enakimi vlogami: bogati sirotež Bruce Wayne, ki preoblečen v netopirjasto opravo varuje meščane, njegov sluga Alfred, artistka Selina, komisar Gordon, dvolični tožilec Harvey Dent, upravnik ludnice Hugo Strange … Dogajanje je intrigantno in akcija zadovoljiva in nekaj je zabavnih referenc. Najbolj pa pritegne pripoved, saj gledalec vse do kraja ne ve, kdo daje čreva na plot. Ne bom šel tako daleč, da bi primerjal z Agatho Christie, ampak česa takega v tej zvrsti še nisem uzrl. Bralec stripa bo enako v temi, kajti za razliko od ostalih prej omenjenih naslovov fabula razen temeljne premise ne sledi literarni podlagi. Tam je moril bivši sodelavec od Bruceovega fotra, ki je bil nesmrtno zaljubljen v mamo Martho …
Kljub priporočljivosti vseeno remek delo Gotham by Gaslight ni. Mimo dobre zgodbe je precejšna škoda, da risanka ne izkoristi potenciala, ki ga prinaša drugačen, starinski scenarij. Steampunkovskih elementov recimo ni in edino Batmanovo vozilo je neposrečeno vdelano. Resda pade kakšna ‘zaostala’ izjava v slogu Alfredovega vprašanja “Spet testiraš svojo teorijo prstnih odtisov? Saj veš, da tega nikoli ne bodo sprejeli kot dokazni material.” Toda z izjemo gvantov in konj predstava po občutku in slogu komaj kaj odstopa od sodobnih ali vesoljskih. Še naslovni junak je praktično enak. Uro in četr dolg film bi si lahko privoščil par minut več za širši scenarij, malce detektivskosti, kakšno bat(no)igračko in dodatno razlago. Mogoče vse to pride v drugem viktorijanskem poglavju. Na papirju namreč obstaja in se mu reče Master of the Future …
