Edmond Kirsch je ekscentričen znanstvenik, inovator in futurist. Vse njegove računalniške prekorbe so se uresničile, ima privatno letalo, stanuje v barcelonski Casi Mili in Elon Musk mu je osebno dostavil specialni Teslin model X. Obenem pa je genij goreč ateist, ki svetovna verstva naziva s pravljičarstvom. Da bi dokazal njihovo zmoto, je s svojim veleumom dozdevno rešil osnovni človeški zagonetki Od kod prihajamo? in Kam gremo?. Odkritje se nameni obelodaniti v nenavadni predstavi v Guggenheimovem muzeju moderne umetnosti v Bilbau. Med povabljenci je tudi njegov bivši profesor s Harvarda, znani simbolololg Robert Langdon. Toda dokaz zoper Stvarnika bi zamajal temelje naše družbe, zato želijo konzervativne sile Kirscha ustaviti …
Zapisano je zgolj uvod v roman Izvor oziroma Origin, najnovejši tehnotriler Dana Brown in peto Langdonovo dogodivščino. Nič hudega sluteči profesor se zopet znajde sredi svetovne zarote, kjer se mora po stari navadi tako ogibati metkom kot treti hištorične uganke. Četudi je osrednja tematika docela naravoslovna, saj se z nastankom življenja bavi empirično, je dogajanje prežeto z umetnostjo, zgodovino, simboli in šiframi. Pisatelj je brezbožno idejo posrečeno postavil v tradicionalno katoliško Španijo in v pripoved mojstrsko vpletel kraljevi dvor. Posredi so še znameniti katalonski arhitekt Antoni Gaudí, angleški umetnik William Blake in kritik vere Friedrich Nietzsche. Vedoželjni bralec si bo kot vselej širil obzorja z mnogimi zanimivostmi, od Miller-Ureyevega eksperimentiranja s prajuhico prek pomena znaka & do palmarijanske katoliške ločine. (Slednja dejansko obstaja in ima štab v ogromni katedrali v vasici Troya na jugu Španije. Sekta ima celo lastnega papeža, saj Svetega sedeža ne priznava.)
450-stranska knjiga je napet akcijski vlakec, ki teži k branju na dušek, v čemer ni nič drugačna od preteklih Brownovih del. Pustolovščina je zasukov polna in ‘neprijatelj’ ni znan vse do kraja. Zaradi ‘razsvetljenega’ znanstvenika in vprašanja, ki zadeva celotno civilizacijo, Izvor spominja na Inferno, vendar je bolj pozitivno naravnan. Prejšnji Bertrand Zorbrist je bil ipak bioterorist, medtem ima Kirsch človeka rad. Po njegovem smo si mi izmislili bogove, ne bogovi nas. Zato vidi v naših dosežkih svetlo prihodnost in se sploh ne meni za morebitni problem prenaseljanosti, s katerim se je bavil Inferno. Predočene ideje o stvarništvu in nadaljnji evoluciji resda niso vseobsegajoče, a so privlačno argumentirane. Borba med darwinizmom in kreacionizmom vsekakor daje misliti. Smo bili z daljnosežnimi cilji zasejani od tujske civilizacije ali smo zgolj produkt fizikalnih pojavov? Da avtor res obvlada sklapljanje docela različnih elementov, pokaže tudi domiselna vpeljava umetne inteligence. Vkup s kvantnim računalništvom ta resda izpade kot malce pretirano znanstvenofantastičen element, toda tam bomo v manj kot dekadi. Zakajti *tja* gremo …
