Med stripovskimi rešimožakarji ima Bats največ širine in globine, saj so ga zgodbe v osmih desetletjih obstoja razdelale po dolgem in počez. Njegova lora gre zatorej daleč onkraj prave identitete, mračne metropole, galerije zlikovcev in netopirjaste familije. A četudi ga poznamo do obisti in za nameček vemo prav tako mnogo o njegovih šemastih oprodah, kot so Robin(i), Nightwing in Batgirl, ter nemezah tipa Joker in Pingvin, pa en jako pomemben in vedno prisoten element ves čas ostaja skromno v ozadju. To je seveda butler Alfred, krušni foter masterja Brucea in Batmanov vsemogočni osebni asistent.
Vselej brezhibno urejeni strežaj Waynovega dvorca nastopa v sleherni gothamski dogodivščini in s svojim operativnim vodenjem znatno doprinese k uspešnosti Temnega viteza. Kljub temu pa njegova lastna štorija sploh ne obstaja. Od leta 1943, ko se je Alfred prvikrat pojavil v Batmanovih detektivskih pustolovščinah, so stripi sicer mimobežno navrgli informacije o njem, a to so bili bolj drobci, brez trdnega izročila. Sprva je bil recimo humorni debelinko, ki ni imel pojma, da sta Bruce in Dick nočna superjunaka. Producentoma TV-uspešnice Gotham se je zato zdelo posrečeno raziskati še eno predzgodbo. O Alfredu Pennyworthu.
Aktualna desetdelna nadaljevanka kljub poreklu ni superherojske baže in je še manj nadnaravna od uvodne sezone Gothama. Postavljena je v rahlo distopičen, punkovski London v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, katerega vzdušje je nekje med viktorijanskim slogom in V for Vendetta. Dežela je politično nestabilna in za moč se z vsemi sredstvi borita podtalni Krokarjeva združba in Nikogaršnja liga. V to vojno lož nehote vpade bivši specialec Alfie, ki se po povratku iz džungelskih bojev — “ker kraljica ne plača dobro” — pričenja udinjati kot plačanec. Za sumljive posle ga najame nihče drug kot ameriški agent Thomas Wayne …
Pennyworth se s svojim ravno prav alternativnim scenarijem, ravno prav mračnim svetom in ravno prav čezlesnimi karakterji izkaže za presenetljivo zabavno gledanje. Najbolj pritegnejo iskrivi dialogi v izborni londonščini, ki nadmočno pestrijo morbiden okoliš in kruto dogajanje. Najboljše poosebljenje angleškosti in obenem najmočnejši sestavni del je jasno naslovni junak. Alfie s svojo uglajenostjo, karizmatičnostjo in kljub dolginastemu videzu hudo zajebanostjo deluje kot mladi Bond, ki je kos sleherni situaciji. Sicer skuša verbalno zgladiti neprilike, a obenem nima zadržkov pred sekanjem rok, lomljenjem vratov in razstreljevanjem glav. Ko bi le prenesel te prijeme kasneje na svojega posinovljenca …
Glavno vprašanje je seveda, kako je pripoved povezana z Batmanom. Moč je opaziti majhne pomežike poznavalcem, drugače pa so edina vez Thomasove in Marthine gonade, ki bodo nekoč spočele malega Bruckota. Nizika Gotham, umeščena približno desetletje pred ‘Year One’, je brez težav predstavljala izvore in razvoje številnih poznancev, Pennyworth pa se dogaja v času in prostoru, ki ju Batmanov mitos še ni obdelal. Posledično so fabula in vsi liki na sveže izmišljeni. Edina že prej slišana postavka je Alfredovo vojaško poreklo, kar so uvedli Nolanovi filmi. Zaključek bo bržda pripeljal do njegove selitve v Gotham, ko bo razkrita enigma, kako se kraljičin komandos in alfa samec prelevi v ponižnega lakaja familije Wayne.
