Večina superjunaških krožkov obeh založb izhaja iz prve polovice šestdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so nastali znameniti Avengerji, Možje X in Justice League, pa tudi vajeniška zasedba Teen Titans. V želji po mlajših bralcih so namreč pri založbi DC leta 1964 povezali Robina, Kida Flasha, Aqualada in Wonder Girl. Ti so se nato skupaj spopadali tako z žleht nemezami kot z najstniškimi težavami. Današnja ekipa, ki je najbolj poznana spričo pet let trajajoče animirane serije, pa izhaja iz osemdesetih, ko je publikacijo prevzel legendarni avtor Marv Wolfman. Ta je od oprod obdržal le Batmanovega Robina in mu ob bok postavil nove like s supermočmi vseh kalibrov.
Rdečelaska, ki izkorišča ultravijolično energijo za streljanje in letanje, je Starfire, ubežniška princesa s planeta Tamaran. Zelenemu fantu je pravo ime Garfield in partizansko Beast Boy. V Afriki je fasal redko bolezen, katere zdravljenje mu je omogočilo spremembo v katerokoli žival. Železninske sorte je Cyborg, ponesrečeni najstnik Victor, ki ga je znanstveniški fotr nadgradil v pol mašino. Poslednja skrajnost pa je poldemonka Raven. Zaplodil jo je zlodej Trigon, spričo česar ima frača tele-veščine. Skupaj z Robinom, ki onkraj velegibčnosti nima nadnaravnih moči, so posrečena družba superjunačkov, dočim se je kot njihov najbolj kanonični nasprotnik tekom let uveljavil Deathstroke.
Kljub dolgoživosti in priljubljenosti pa raznovrstni ansambel doslej ni segel dlje od stripov in teve risank. Nakar so Titani to jesen dobili kar dvoje konkretnih nadgradenj svojega kozmosa: dobro celovečerno animiranko in obetavno igrano niziko. Oboje je ogleda vredno.
Titans
Televizijski Titani niso zafrkantske pojave pisanih barv, kakršne poznamo iz nedeljskih narisank. Otroški humor in mavričnost so v igrani seriji nadomestili temačnost, prebodeni uči in skurjena trupla. Ljudje umirajo! Krvoločni so vsi liki, a za večji del nasilništva je kriv kolovodja Robin oziroma Dick Grayson. Ta ni pohleven piflarski Wonder Boy iz starih dni, marveč zajebana, mrakobna inačica. Da je fant cirkusant stopil iz sence svojega mentorja, se je preselil v Detroit, kjer podnevi igra policaja, ko pade noč pa si nadane pajkice in hreščeče lomi kosti zlikovcem.
Dvanajstdelna nadaljevanka počasi sestavi raznoliko titansko druščino, katere rdeča nit je Raven oziroma njeno peklensko poreklo. Čeprav se je s fotrom Trigonom bavilo že nekaj štorij, gre za izviren, bolj prizemljen scenarij. Predstava si da mnogo opravka z Robinovo preteklostjo, od travmatične izgube akrobatskih staršev do bivanja v Waynovem dvorcu. Batmana in njegovega človeškega jaza na oder kajpakda ni, sta pa omenjena z besedo. Gledalcu je dano vedeti, da Dicku posvojiteljeve metode niso bile najbolj pri srcu.
Dogajanje ni tako lahkotno, kot v ostalih DCjevih serijah, pa tudi ne socialni realizem Netflixovih Brankotov. Titani so kljub obilici stripovskih nadaljevank dovolj sveži in prinašajo lasten svet, ki ne sovpada z Arrowversom, marveč je po vzdušju bliže Gothamu. Uvodni letnik, ki sicer še ni zaključen, resda ni baš vreden širše pozornosti, a za ljubitelja DCja nikakor ni napačen. Odvijanje je tekoče, akcije dovolj in poznavalec bo čislal presenečenja ter ugibal, kdaj se bo Dick preobrazil v Nočno krilo … Zavoljo pozitivnega sprejema je studio že potrdil drugo sezono. Z Deathstrokom!
Teen Titans Go to the Movies
Celovečerna animiranka sicer prinaša videz, glasove in zasedbo uspešne nadaljevanke Teen Titans Go, toda v resnici je mnogo več kot le podaljšana živ-žav epizoda. Osemdesetminutna pustolovščina petih prijateljev ima dober scenarij in visokoproračunsko izvedbo z mnogimi glasbenimi vložki ter različnimi grafičnimi slogi. Z njo je namreč DC prvikrat animirano napadel kino dvorane in bil pri tem sila uspešen, saj je popeteril desetmilijonski vložek. Film je dobro sprejelo mlado in staro.
Domiselni naslov ima večslojni pomen, kajti fabula takisto govori o titanskem filmu, brez katerega superjunačkov nihče ne jemlje resno. Ko dobita lastnega celo Alfred in Batmobil, bo Robinov ansambel storil vse, da pridejo na velika platna tudi njihove karafeke. Zato iščejo kronskega nasprotnika, potujejo skozi čas in se celo spopadejo z odraslimi rešimožmi ter rešiženicami. Spotoma pa posrečeno prepevajo, stresajo straniščne dovtipe in se delajo norca iz Supermana ter tovarišije.
Teen Titans Go to the Movies, ki je naše kinematografe sicer zgrešil, je res prijetno presenečenje. Ima posrečeno pripoved, dober humor, fine pesmice in raznovrstno dogajanje. Predstava je mnogo bolj zadovoljujoča od denimo filmskih Ligašev. Poznavanje vsakotedenskih epizodnic ni niti malo potrebno za uživanje, je pa na mestu področna razgledanost, saj je referenc nemalo. Ako si količkaj DCjev ventilator, priporočam. Naj te otročji CN-videz ne odbije!
