LordFebo si enkrat tedensko v družbi bonga, vesoljskega kolača in norih gliv privošči porcijo klozetnih štosov, homofobije, bestialnosti in drugih prizorov ameriškega vsakdana. Še dobro, da mu mišica zapiralka funkcionira.
Komedijantski nastop Tosh.0 in risanka Brickleberry na videz nimata skupnih točk, vendar je sočasna predstavitev umestna. Niziki se namreč zavrtita ena za drugo v torek ponoči na TV-kanalu Comedy Central, njuna glavna sestavina je odklonski humor in za povrhu pri obeh sodeluje isti človeček. Če si odrasel in ne pretirano tankočuten razumnik s posluhom za straniščne dovtipnice, je vsaj preizkusni ogled obvezen. Za najstnike in kmetavze pa dvojec ni, saj lahko pusti globoke brazde v razvoju oziroma te naredi še bolj butastega, kot si že.
Tosh.0
Oddaja pokončnega komika Daniela Tosha na hitrico ne deluje prav nič specialna. Pač še eno od mnogih komentiranj hecnih internetnih videoposnetkov. V osnovi to drži, ampak Tosh.0 je maksimalno hilariozen in zelo verjetno najboljši tovrstni šov. Nekajdelni poskus leta 2009 se je zato raztegnil že v peto sezono z več kot sto dvajsetimi kosi, ki še vedno uživajo eno najvišjih gledanosti mreže Comedy Central.
Poleg kakovostnega nastopa je razlog za uspeh v popolni politični nekorektnosti. Pa niti ne filmčkov. Ti so sicer občasno jackassovsko boleči in nagnusni, toda pretežno gre za klasične nekajsekundne nerodnosti, nesreče in neumnosti, ki jih rulja posname s telefonom. (Po možnosti v moteče pokončnem načinu.) Skrajnost prihaja iz Danielovih ust, ki brez zadržka stresajo šale na rovaš ritopikov, debeluhov, žensk, muslimanov in Indijcev. Pravzaprav te preseneča, da kaj takega v tisti puritanski deželi v resnici spuščajo v televizijski eter. Ampak važno, da so bradavičke in lulčki zakriti …
Jezik človeku teče kot namazan in količina štosov, ki jih izusti ob slehernem video zrezku, je občudovanja vredna. Domiselnih usekanosti mu zlepa ne zmanjka, zato je Tosh.0 v prvi vrsti Danielova predstava, ne le youtubasti kolažek. K temu pripomorejo njegovi lastni, kakovostno sproducirani skeči in pogovori z akterji nekaterih smešnic. Iz njih se nato voditelj še dodatno dela norca, gledalci pa se čudimo neumnosti folka, ki se prepusti takemu smešenju. Glede na to, da je dobršen del materiala ameriškega, je šov zgovoren pokazatelj tamkajšnje fucked up družbe. Na naših koncih pač ne najdeš klošarja brez nog, ki sredi ceste skoči z vozička na tla in se odplazi v pretep.
Nizanje primerov in citiranje Danielovih duhovičenj bi bilo nesmiselno. Na YouTubu je večina njegovih dvajsetminutnih epizod. Če ti zadeva sede, ugotoviš že po prvih nekaj točkah, saj globine ali kontinuitete nima. Gledanje je kajpak najbolj priporočljivo v druščini, a bolje, da nimaš težav z inkontinenco!
Brickleberry
Avtorja Roger Black in Waco O’Guin sicer nista baš poznana, kajti poprej sta sodelovala le pri davni oddaji Stankervision na MTV2. Toda očitno je mecen Daniel Tosh verjel v njuno izprijeno nadarjenost in ju sponzoriral. Nastala je risana zmes vseh možnih nestrpnosti in odklonskih spolnih praks, zabeljena z mnogo nasilja ter odeta v privlačno zeleno barvo. Trenutno teče že druga sezona, kar na Comedy Centralu velja za uspeh. Pri tem seriji pomaga, da je umeščena neposredno za hudo gledano Toshevo oddajo. Tako ljubiteljem pederskih dovtipov, šovinizma in lijavičnih hecev ni treba niti vstati s kavča.
Animiranka, ki je potenciran trojček Petra Giffina, Erica Cartmana in Homerja Simpsona v misijonarskem položaju, prikazuje zgode in predvsem nezgode v izmišljenem narodnem parku Brickleberry. Vodi ga trop retardiranih oskrbnikov z mnogo osebnostnimi težavami in en manijaški medvedji mladič. Epizode niso povezane in vsaka je samostojno sosledje situacijskih komedij brez vpletanja aktualnosti v slogu South Parka. Zvečine so v ospredju osebne zgodbice in medsebojni odnosi s poudarkom na brezobzirnem ravnanju z naravo. Čuvaji špilajo baseball z vevericami, uporabljajo strupene barve, streljajo medvede … Ideje in fore so na prvo žogo, včasih celo naravnost otročje, in gredo brez sramu v skrajnosti, od posilstev prek vseh sort ogabnosti in redneckizmov.
Brickleberry ne poseduje nikakršne globine in sporočilne vrednosti. Je le huronsko smešen. Kajpakda gre ta mozaik esktremnih bolanosti onkraj meje okusa mnogokoga. A to je pač stvar posameznika, ki ima vselej možnost gledanje prekiniti. Se mi pa ne zdi, da bi risanka kakorkoli kopirala druge znane serije, kar ji nekateri kritiki očitajo. Pravzaprav je v poplavi podobnih serij presenetljivo izvirna. Celo po dvajsetih epizodah se Stevova slaboumnost in Malloyjeva nesramnost še nista utrudili.
Ker je malo verjetno, da imate pri bajti Comedy Central, boš moral reprize veroučnih šal Daniela Tosha in oddaje o naravnem parku poiskati ob sredah dopoldan na najbolj priljubljenih servisih videa na zahtevo. Starejše epizode pa najdeš tudi na YouTubu.
BRICKLEBERRYJEVCI Ethel so v Yellowstonu odpustili zaradi popivanja, zdaj skuša v red spraviti Brickleberry. Je pravzaprav edini glas razuma v ekipi, ima majhne joške in jih nikoli ne pokaže. Steve je zagnan oskrbnik, ki hoče ohraniti status delavca meseca, zato mu delavna Ethel ni všeč. Njegov problem je to, da je zabit kot telegraf štanga. Ponavadi ravno on nasrka, bodisi od puške ali pume, bodisi od strašne bolezni rakosifilisaids. Šef parka Woody bi za turizem sicer naredil vse, a kaj, ko je v resnici seksistični norec z najvišjim činom. Nekoč je bil prvovrstni ritmični gimnastičar in pornozvezda Rex Erection.Malloy je Woodyjev posvojeni grizliček, ki mu je Steve zgazil in ustrelil starša. Woody je siroto razvadil in mali je postal narcisoiden, rasistični psihopat, obseden z videoigrami. Glas mu daje Tosh. Danzel je edini zamorec in ravno zaradi tega ga ne morejo odpustiti, četudi dela samo škodo. Ima gerontofilijo, torej fetiš na prababice, ki meji že na nekrofilijo, saj mu ni problem občevati niti z odmrznjeno neandertalko. Bitje Connie so ustvarili steroidi, zaradi katerih so ji na kolenih zrasla jajca. Je seveda lezbača in zaljubljena v Ethel. Ko se vzburi, ji vagina kruli. Kar se skoraj rima. Prima.
