Leteči cirkus Travisa Pastrane

Besedna zveza leteči cirkus pripada angleškim komikom, toda v pravem pomenu je to le Nitro Circus, predstava najbolj norih akrobatov z motorji, kolesi, deskami, smučkami in avtomobili. Za boleče norča­vosti dovzetni LordFebo si z redbullom v roki ogleda njihov najnovejši film.

Nekaterim navadna rekreacija ni dovolj, marveč iščejo sk­rajne meje te­lesa, tehnologije in fizike. Zato smučajo na­­vpik, se mečejo s stol­p­nic, jezdijo cunamije, motoristič­no preskakujejo av­tobuse, plezajo brez naveze, z rolkami frčijo visoko v nebo, se potapljajo na dah in še bi lahko na­šte­val. Takim čezlesnikom oziroma drznikom je skupna odvisnost od ad­renalina, ki jih venomer žene v nove, še višje, še glob­­lje, še daljše, še hitrejše in še norejše podvige.
Eden takih ekstremnih športnikov je Travis Pastrana, postaven, atletsko grajen in vselej nas­mejan mladenič, ki ne kadi in ima preseratorsko bajto ter polno garažo. Od idealnega sina in moža ga loči le to, da od časa do časa pride domov v mavcu od peta do glave. Fant je namreč proslavljeni FMXar, motokrosistični freestyler, ki med skoki dela kozolce, raznožke, skrč­ke in druge dihjemajoče figure. Več svojega življenja preživi v zraku kot na tleh in ima res­ne težave pri sklepanju zavarovanj.

Film se otvori z bombastičnim prizorom, ko vzporedno in zaporedno dela salto mortale ducat FMXarjev, buggyjev in monster truckov. Baje posnetek ni zmontiran. Hudo za videti v HD in še 3D. Sem pa v filmu pogrešal raznovrstnejšo vsebino, najmanj bajkerski / skejterski / boarderski half-pipe, ki ga v filmu ni sploh. Ni niti snega. Očitno se prekopicavanje z motorji in celo kamioni bolje prodaja.

Novodobni Evel Knievel 
Da je Travis res car, kaže rekordnih deset zlatih odličij s kronske skrajnostne prireditve X-Games. Že kot čudežni deček motokrosa je med dirkami izstopal zaradi atraktivnih skokov, gromozanske dvoranske skakalnice in rampe pa so mu dobesedno dale krila. Vrsto let mu v skakalnih karefakah in drznosti ni bilo para. Čeprav danes vrhove razreda motox že osvajajo mlajše generacije, Pastrana ostaja ikona mopedističnih trikov. Lasti si vrsto pionirskih uspehov, med ostalim prvi javno zvoženi dupli prekuc nazaj. Stalno se mu izmika edinole dvojni obrat s salto, rodeo 720. Zadnji poskus ga je stal zlomljene noge.

29-letni Travis je ekstremistični multidisciplinist, ki je začel kot najstniški prvak v motokrosu, desetletje dominiral v motociklističnem prostem slogu, te dni pa za volanom bolida pričenja sezono lige Nascar. Vmes fura gledališko skupino Nitro Circus, ki predstavlja ekstremne športe navadnim ljudem. Če izvzamem flashevski špilček na Red Bullovi strani, kjer dela dvojne vijačnice z oslom, lastne igre začuda še nima.

V svoji adrenalinski odvisnosti se Travis preizkuša v marsičem, največ veselja pa mu poleg motorja čez drn in strn prinašata reli in nascar. Pretirano dober ni ne v enem, ne v drugem. V želji po dvoboju s prvakom je lani na X-Games povabil Loeba, a je imel nesrečo in izpadel že v kvalifikacijah. Sebastjan je na kraju seveda odnesel zlato. Vseeno sta mu za volanom uspela svojevrstna rekorda. Med neko hitrostno preizkušnjo je brez skrivljenega lasu imprezo zakotalil sedemkrat in tričetrt. Kljub poskusom mnogih kaskaderjev, da bi ga načrtno presegli, to ostaja neponov­ljiv dosežek, ki ga lahko na lastne oči vidite na YouTubu. Drugi rekord je najdaljši skok z avtomobilom. Polet junaškega norca je segel 83,5 metra daleč!

Na posnetku z Iger X 2006 je Travis v družbi s pokojno legendo Colinom McRaejem in relijaškim akrobatom ter kolegom Kenom Blockom. Pastrana je tedaj prvič dirkal v relikrosu in po Colinovem nesrečnem prevalu zasedel prvo mesto.


Turbo jackass brez zavor

Travis ni le drzen in gibčen, marveč se zna dobro prodajati. Že desetletje vodi vrtec podobnih utrgancev, znan kot Nitro Circus, ki organizira spektakularne predstave. Ko je bil pretočni video še v zametkih, so izdali sedem DVDjev raznoraznih vragolij in nezgod z motorji, BMXi, rolkami in snežnimi deskami. Nato so v sodelovanju z Murdochovim kanalom Fuel TV nekaj let furali miniserijo. Širše pa je televizijska oddaja Nit­ro Circus štartala leta 2009. Takrat je oko na akrobate vrgla mreža MTV in dala vajeti v roke znanemu jack­assovcu Johnnyju Knoxvillu. Skupaj so ustvarili enaindvajset nasičenih, adrenalinsko-norčavih epizod z mnogo znanimi gosti, kakršni so Mat Hoffman, Dave Mirra, Tony Hawk in Ken Block.

V časih mojega BMXanja v zgodnjih devetdesetih je bila salta še nedoseženi sveti gral. Danes počnejo že trojni backflip, backflip tailwhip 360 (prekuc, zasuk geštela, vse to med popolnim obratom) in special flip, pri katerem naredi preval nazaj le človek, medtem ko kolo leti naravnost (na sliki). Veliko takih trikov prvikrat pokažejo prav na predstavah Nitro Circusa.

Nitro Circus je na otip sličen Jackassu, kar pomeni atraktiven kolaž vratolomnih neumnosti in pretiravanj onkraj domišljije, podkrepljen z osebno noto čvekave eki­pe. A četudi si šova delita hecne izzive z vozili, kot so lupingi z biciklom, spusti v otroških avtomobilčkih in boleči skoki v vodo, sta ipak raz­lična. Pred­stava magarcev temelji na nagnusnih forah, izprijenem mazohizmu, sekretnih skečih in Stevu-O, do­čim je njen kaskaderski del zanalašč naš­ti­man tako, da se čimbolj krohotalno ponesreči. Nitro Circus sicer vsebuje smeš­nosti, dasi brez stranišč­nega humorja in mučenja živali, vendar so njegovo jedro ekstremni, tudi smrtno nevarni podvigi, pri katerih so akterji bodisi hitri, bodisi mnogo metrov v zraku, najraje pa oboje. Predvsem pa nori. Ko usekanci s tricikli skačejo z ene stolpnice na drugo, ko z motociklom pri sto na uro prečkajo bazen po vodni gladini, ko s helikopterjem delajo lupinge in vijake ali ko se Travis vrže brez padala iz aviona, prostora za napake ni.

Desetmetrska razdalja je za vsakodnevne skakalce mala malica. Toda če jo premostiš na biciklu, kozolčno naprej in z ene 63-nadstropne stolpnice na drugo, bo skok gotovo prišel v anale. Zaščitnih ukrepov seveda ni bilo. Ker jim v Ameriki takih usekanosti niso dovolili izvajati, so cirkusantje šli v Panamo!

Začuda se ni ubil, niti resneje poškodoval še noben od cirkusantov. Že res, da imajo v kartoteki nekaj zlomov, pretresov in nategov. Toda očitno so iz drugač­nega materiala kot navadni ljudje, saj nepoškodovani vstanejo celo po najhujših telebih. Še najbolj jo je skupil debelušni in zafrkavani Street Bike Tommy, ko je s težkim cestnim motorjem klovnsko zgrešil ogromen bazen pene in pikiral naravnost v asfalt, pri če­mer si je polomil obe nogi. No, po nekaj tednih prizem­ljenega celjenja kosti je iz bolnišnice odkorakal kot nov. Travis in druščina so zato lahko še taki rekorderji, a s 433 kostolomi ostaja Evel Knievel nesporni prvak.

Saltiranje, celo dvojno, je postala taka rutina, da ga akrobati izvajajo sinhrono eden za drugim. Vzdušje na šovih, kot so Nitro Circus, X-Games ali Monster Jam, je neopisljivo. Travisova tovarišija v naše konce ne sicer ne prihaja, bo pa v Stožicah 1. aprila gostovala podobna predstava Masters of Dirt.
Drznikov, kakršen je Travis Pastrana, zlomljene kosti in sk­le­pi, kovinska opornica, raztrgane kite ter poš­ko­do­vana hrbtenica ne ustavijo. Brez ad­renalina jim ži­ve­ti ni, zato nenehno preizku­šajo nove trike in pod­vige. Travis ima ta namen okoli bajte park z različnimi skakalnicami, bazenom, bagrom in ogromnim kontejnerjem pene. Fantje so najbolj hecni, ko frčijo in se prekopicavajo na triciklih, tako imenovanih big wheels.


Če ima kolesa, lahko leti!

Lani je vesela družba, v kateri je tudi ženska, svoje delo kronala z visokorazločljivim 3D-filmom. Ta je v ZDA igral po imaxih in je naprodaj na blu-rayu. Pozitivnih strokovnih mnenj seveda ni požel, kajti kritiki so se spraševali po smislu poldrugo uro dolgega niza nepovezanih adrenalinskih prizorov, zlasti pa po du­šev­nem zdravju sodelujočih. Izdelek res ni za take, ki si s kolesom ne upajo zapeljati niti z robnika. Ampak v tapravi družbi je spektakularne (in zastonjske) HD-posnetke večinoma motorističnih ter triciklističnih poletov kar zabavno pogledati.

Vsaka zamisel se ne posreči. Vozičkarju ni uspel luping in je boleče padel direkt na glavo (blazine, ki so jih vrgli Travis in kolegi, so zgrešile). Sličen pristanek se je pripetil tudi avtu, ki je načrtoval vijak okoli vzdolžne osi. Toda kljub vratolomnostim in pogostim padcem, ki niso za nežnodušne gledalce, trajnih posledic akrobati letečega cirkusa nimajo. Edina zabeležena žrtev (ameriškega) motorističnega freestyla je Jeremy Lusk, ki je na tekmovanju leta 2009 med izvajanjem figure heart attack indian air backflip padel na glavo. Preminulemu stanovskemu kolegu so Pastranovci posvetili tretjo epizodo šova.

Nekaj smeha sprožajo jackassovske situacije, ki zanalašč zavdajajo bolečino Tommyju. Drugače pa so vragolije spektakularne in zlasti neverjetno nevarne. Kaj adrenalinske odvisnike žene, da po desetih res neugodnih padcih še v enajsto poskusijo dvojni salto z otroškim trokolesom, vsakdanji človek ne ume razumeti. A spraševanje je odveč. To je njihov način živ­ljenja, saj mirovanja ne poznajo. Dokler ni raz­čes­njenih betic in odprtih zlomov ne pred, ne za kamero, je njihovo akrobatsko klovnstvo zabavno tudi za gledalce. In poučno. Zdaj denimo vem, da je z motorjem moč prečiti bazen po vodni gladini.
Da za ekstremizem ni ovir, priča cirkusant Aaron Fotheringham, bržda najbolj prifuknjen invalid na svetu, ki dela čudeže z invalidskim vozičkom. Dam pravi, da ni ‘na vozičku’, marveč ga ‘fura’. Vendar se bolj zdi, da je z vozičkom kiborško spojen. “Če ima kolesa, potem lahko leti,” je njihov moto.
To rekši, so se vsi skupaj zbasali v šolski avtobus ter zdrveli proti skakalnici s petdesetmetrskim jarkom …

Paraplegik Aaron Fotheringham s prirejenim vozičkom uganja podobne figure kot skejterji in BMXarji. Že pri štirinajstih je naredil salto nazaj, nekaj let kasneje dvojnega, na predlanski cirkuški turneji pa mu je uspel celo kozolec naprej.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja