Čezlesno pisanje, jezik poseben,
pestra vsebina, odnos res oseben,
tlačenke, vedeži, šerifov leder,
napis legendarni “Febo je peder”,
Kobra, Paberkuum, prispevki analni,
crtič, Vrdlovci in štosi rektalni,
PuBiX, mn3njalnik, devede, stranka,
joški, uvodnjak, Quattro nam zmanjka,
syrotke, Burkež, neznanec, pingvin,
Dodo z udavom in Lundgrenov sin,
štorije, Sandokan, APZ-tožbe
(v resnici bile so od druge založbe),
dnevokazi, gnojišče, Adijo, bedaki,
naš’ga izdelka vse to so zidaki.
Joker kot cajteng je res fenomen,
edini je s članki iz rim in ujem.
Igre, ne igrice, so umetnost, kultura,
to razsvetljenje le en medij fura.
Ves čas smo trudili se širit’ obzorja,
od družbe, narave do besed tvorja.
Batman, japanka, samodej-avti,
vojne, atomi, Mars, astronavti,
pa železnina z elektroni in herci,
še jambi, daktili, laški ‘najsterci –
barvite in pestre bile so vsebine,
v katerih smo vežbali pisne veščine.
Zato mi v ponos je, ko bravec pove,
da smo zaslužni, da mnogo več ve.
Recimo, da ‘davi’ določilo je časa,
jutro današnje, ko je stala klobasa.
‘Zategadelj’ pa je one prislovično,
pomeni zato, zatorej in slično.
S Fužin čefurizem je ‘karafeka’,
ki ga drugod le malokdo šteka.
Brezkrajni je niz izrazov opasnih,
staroslovenskih, klozetnih, podpasnih.
Sicer spregledal nas vsak je razpis,
toda rodovom pustil’ smo odtis.
Slehernik ve, da je Joker le en,
in za ta prostor ima znaten pomen.
A moštnik toletni bo kraj en’ga veka,
zakajti se žal naša zgodba izteka.
»Odloži igralnik, ugasni teve,
Joker ukinjamo, naprej več ne gre.
Evrov ni več, sem prijavil stečaj,
zapustil dolgove, je tak običaj.
Pod nosom se obriši za izplačila
in bralci takisto za prednaročila,
terjatve so del stečajniške mase,
a votla je ta, je požrlo vse prase.«
Takle masaž je glavar mi poslal,
preden septembra v tisk sem oddal,
četudi smo imeli revijo nared
in smo zgolj loščili zadnjo poved.
Kljub naročnini avgusta pobrani
nategnimo vse, nihče nam ne brani!
Srce se mi trga in solzo si brišem,
ko tele vrstice v stopicah pišem,
pri tem od sramote gledam v tla,
saj kraja denarja smrdi do neba.
Pozabivši do bralca vso pieteto,
zatajil je Feba in S’kiro sneto,
ko nas čez noč na križ je pribil,
kot ničkrivi Pilat si roke umil.
Falus naj gleda higieno in vest,
on se odpelje z bavarcem iks šest.
Lahko bi pri priči zapustil pisarno,
itak sem delal ves čas honorarno,
četrtina stoletja se je vmes obrnila,
nikdar me firma ni res zaposlila.
A Joker in jazst (in Sergej) smo združba,
je moje življenje, ne samo služba.
Od vselej za čitavca bilo mi je mar,
projekt kar takole ne more vnemar.
Poslanstvo do tebe mi je dolžnost
in požvižg na vse skupaj, to je norost.
Izdajatelj nazivu veleprimerno
bralce izdal je res neizmerno.
Napravil je več kot nam le težavo,
tisk ves odel v goljufivo opravo.
Le kdo bo zaupal še kakšni založbi?
Naročnik je enako slabi naložbi.
Še dvoje številk zato smo vam dali,
dasi zastonj smo vsebino pisali,
božanstvom poslali sto eno molitev,
pogumno iskali dobro rešitev,
kako bi prišli do založnika, dnarja,
obenem dobili še kacga pisarja.
Toda kljub trudu in delu na polno
vse skupaj postalo je prav umobolno:
se ni od septembra prav nič razrešilo,
se kvečjemu je še bolj zagnojilo.
Stečajni postopek počasna je stvar,
upravitelj ni šef, temveč grobar.
Dodatno nagajajo še strici ‘z ozadja,
očitno želijo, da v razrez gre ta ladja.
Dejansko se noče, da Joker živi,
nekdo mi podpasno s sodnijo grozi.
Da nas več ne bo, je kazalo tako,
oteti vseh prilik za lepo slovo.
Ampak smo drzno storili, kar znamo:
revijo med nami zelo rado brano.
Zanjo kot vselej smo se potrudili,
kaj mezde, še riža ne bomo dobili.
Žal pa temina nam brani tiskarno,
zato nas boš čital le digitalno.
Spev od pingvina? Pove naj upravnik!
Naj v lepem spominu ostane zabavnik.
