Aktualni DCjev spektakel buri duhove in deli občinstvo, a za njim je več, kot je videti na prvo oko. V iskanju medvrstičnosti in referenc si ga LordFebo ogleda dvakrat. Bajeslovno razgledan osvetli par nejasnosti in zanimivosti.

Film BvS je bolj kot katerakoli doslejšnja DC­jeva slikosučna priredba zmes vplivov in motivov iz več stripovskih zgodb. Nekateri referenčni elementi so mimogredni in brez prave vrednosti, na primer zaporniška številka Lexa, ki je enaka številki Lukove stormtrooperske uniforme v E04. Veliko prizorov in besed je poklonov dosedanjim delom, kar bodo cenili le največji piflarji. Recimo ko šef Clarku reče “Smallville,” kar izvira iz istoimenske televizijske nadaljevanke. Toda določene sestavne kose je vsled razumevanja obvezno poznati. Zato je analiza na mestu, pri če­mer zač­nimo z naslovnim sporom, ki si ga niso izmislili samo za film, ni pa tudi prastar.
Če izvzamemo smešno prigodo iz leta 1952, ko se Bruce in Kal zravsata za odejo v kajuti turistične križarke, sta bila fanta desetletja ta boljša, včasih kar sumljivo objeta prijatelja. Večinoma sta itak delovala vsak v svojem mestu, ki nista bila tako blizu, kot pokaže film. A znotraj krožka Pravičnikov sta doživela tudi prenekatero skup­­­no pu­tolovščino. Recimo ko sta v stripu in isto­imenski risanki Public Enemies obračunala s predsednikom Lexom Luthorjem ali ob raznih priložnostih pecala neko Diano. Iskreno tovarištvo je trajalo vse do slovitega venčka Crisis on Infinite Earths (1986). Ta zgodba je reštartala DCjevo vesolje z drugačnimi pravili.

Med S in B je le leto razlike, prvi je letnik 1938, drugi ’39. Čeprav sta se že spočetka družila na nas­lovnih slikah, je bila njuna prva skupna pustolovš­či­na radijska igra. V stripu pa sta kolega od 1952.

Zemljan proti Kriptončanu
Prvi dvoboj med najbolj znanima rešimožema se je odvil leta 1986 v kultnem stripu The Dark Knight Returns pisca in risca Franka Millerja. Taistega, ki se je že pred tem proslavil z Daredevilom in kasneje ustvaril klasiki Sin City in 300. V distopičnem Gothamu se postarani Batman brez nadzora bori za svoje ideale, dočim je Superman v službi strica Sama, ki nad Netopirjevim vigilantstvom ni navdušen. Motiv je torej obraten, kot ga poznamo iz kasnejših prilik in filma, kjer Bats predstavlja človeški zakon in je Sups nepredvidljiv svobodnjak. Bruce si za samo­morilski zmenek nadene mogočen eksoskelet, nakar z zvitostjo in gedžeti, pa tudi s silo udriha po Clarku v pajkicah. Vseeno tehtnico prevesi šele Oliver Queen, ki nezemljana onesposobi s kriptonitsko strelico. Spopad je kanoničen in film ga je vzel za te­melj, celo z nekaj enakimi kadri. Batfleck je prav tako izdelan prav po plečati in starejši podobi iz stripa.
A titanska borba ni osrednji dogodek, marveč le košček široke zgodbe, ki vključuje še Jokerja, Gordona in Two-Faca. Strip se je v anale vpisal zaradi utemeljitve drugačnega, temačnega značaja Batmana. Tega se je dotlej še vedno držala zabavna podoba Adama Westa iz nadaljevanke iz šestdesetih. Prav Millerjeva zagrenjena, mrka pojava je namreč tak Temni vitez, kakršnega poznamo danes. Štorije v oblačkih se ti najbrž ne bo ljubilo brati, si pa obvezno oglej istoimensko animiranko v dveh delih. Da boš čul nepozabni: “I want you to remember the one man who beat you!” In uzrl mnoge slogovne vzporednice s filmskim izdelkom.

rank Miller je lahko upravičeno ponosen. Po Sin City in 300 je BvS že tretji film, ki preslikava njegove sli­či­ce in enovrstičnice. Od biserne ogrlice do zombificiranega Supermana v vesolju, od malega Bruciča med netopirji do Alfredovega samospraševanja o ‘naslednji generaciji Waynov’ …

Srebrni metek
Odtihmal se junaka gledata postrani v večini skupnih dogodivščin, še v nedolžnih legokockastih risankah, kakršen je nedavni Cosmic Clash. Problem je v Brucu, ki sumničavo (in najbrž malce zavistno) motri vse nadljudi in ima kakor Tony Stark na Marvelovem bregu pripravljene protiukrepe zoper svoje stanovske ’kolege’. Na tej premisi temelji denimo risanka Justice League Doom. Tam Vandal Savage, nesposoben Pravičnike premagati sam, ukrade Batmanu popolne načrte zoper slabosti slehernega superjunaka. Itak je splošno znano, da ima Bats sp­ravljeno precejšnjo zalogo kriptonita. Ne zato, da bi ga pri priči uničil, kakor precej nesmiselno prikaže film, marveč za vsak primer. Božanstvu se lahko slu­čajno zmeša oziroma zapade pod vpliv kakš­nega zlobca, kar pomeni pogubo za človeštvo. Recimo ko ga v izdaji Hush strupeno poljubi Poison Ivy ali v Sacrifice, kjer z umom Jeklenega moža uprav­lja Maxwell Lord. V štoriji End Game pa je Jokerju us­pelo Pravičnike s strupom preobraziti v svoje hibride. Vse tri primere sanira master Bruce, veči­no­ma v mogočnem oklepu. V enem od ob­ra­ču­nov domiselno pljune čigumi iz kriptonita Supsu v oči.

Superman Batmana v filmu kliče ‘Bruce’. To je njegova navada, kar Netopirja sila moti. “Secret identities are not to be mentioned while in costume. As stated in the Justice League Rule Book, page one.”
V Dark Knight Returns težkooklepljeni Batman takole s cestnim valjarjem udriha po Supermanu. A slednjemu fizična sila ne pride do živega. “Bruce, this is idiotic,” pravi. Nato kasira kriptonitsko strelico, ki jo sicer ujame, a vsebina se razprši …

Kot majhnega otroka
Kljub zelenemu kamnu ne zmaga vselej črni. V zvež­či­čih Injustice: Gods Among Us absolutistični Sups uporniškega Temnega viteza banovsko zlomi na kolenu. Porazi ga takisto v alternativni povesti Red Son. Ta predpostavi, da Kal-El ni pristal v Kansasu, temveč v Sovjetski zvezi, kjer sčasoma postane diktator. Na njegovo stran se postavi zaljubljena Wonder Woman, medtem ko je med uporniki Batman v partizanski opravi. A njegova vloga je kratkotrajna, saj po porazu raje stori samomor, kot da bi ga Superman lobotomiral v svojega sužnja. Reši­mo­ža sta se pomerila tudi takoj po novem rebootu univerzuma The New 52. V epizodi Justice League: Origin se je Batman nalik filmskemu scenariju zbal mogočnosti Kriptončana, zato mu je namenil batine in batarange. Toda Superman ga zmlati kot majhnega otroka. Kot se za nekoga, ki leti hitreje od metka, gleda z laserji in je praktično neranljiv, navsezadnje spodobi. Nato se fanta ‘pogovorita’, kakor bi se morala tudi v filmu, preden sta se začela garbati.

Red Son je alternativna povest o stalinističnem Supermanu (Earth-30). V dvoboju je najprej v prednosti Bats, ki nemočnega diktatorja obseva s kriptonsko sočno svetlobo. A ko zaljubljena Wonderca razbije generatorje, je z Netopirjem konec.

Radijski kriptonit
Vsakdo ve, da je edini ukrep zoper Supermana kriptonit, košček njegovega rodnega planeta. Zanimiv pa je izvor te ideje, ki ne izhaja iz stripovske dogodivščine, marveč iz sila priljubljene radijske igre The Adventures of Superman. Ta je Američane zabavala skozi vsa štirideseta leta prejšnjega stoletja, navadno petkrat na teden. Bržda se kak očak še vedno spomni uvodne špice: “Faster than a speeding bullet. More powerful than a locomotive. Able to leap tall buildings in a single bound.” (Takrat Sups še ni letal, marveč le visoko skakal.) Spočetka oddaj niso snemali vnaprej, marveč v živo, kar je zače­lo glavnemu igralcu presedati in je hotel na dopust. Pisci so zato na Zemljo strmoglavili asteroid, poln tujskega materiala, ki je Supermana ohromil ali mu vsaj spremenil glas za teden ali dva. Medtem so štorijo preusmerili na druge like. Recimo na Batmana in Robina, ki sta se ob Supermanovem boku prvič pojavila prav na radiu, ne v stripu. Dotični šov je prav tako uvedel urednika Daily Planeta Perryja Whita in Clarkovega sodelavca Jimmyja Olsena.

Kriptonit, imenovan tudi k-iron, so si izmislili v radijski drami. Urednikom se je ideja, da nepremagljivi Superman dobi Ahilovo peto, dopadla, zato so ga vpeljali v tiskano periodiko. Tam je bil to sprva rdeč kristal. Ker rdeča je bila tisti čas nevarna.

“Meet your doomsday!”
Navdih za zadnji del filma je stripovski venček Death of Superman (1992), na katerem ohlapno temelji risanka Superman: Doomsday. Kal-Elova pogibel je nestvor iz kriptonske prazgodovine, ki jo je razvil nori znanstvenik. Ta je svoj eksperiment v peklenskem okolju toliko časa ubijal in reanimiral, dokler se ni bitje pričelo oživljati samo od sebe, vselej imuno na prejšnjo smrt. Ultimate, kakor se mu je sprva reklo, je pobil cel odred zelenih lantern, se spopadel z Darkseidom ter se naposled znašel na Zemlji, kjer so ga poimenovali Doomsday. S Supermanom sta se gromko udarila in pri tem dozdevno oba umrla. Truplo kreature so izstrelili v vesolje, dočim so junaka pokopali z vsemi častmi. V stripovsko kontinuiteto so nato pod krilatico ‘reign of supermen’ (množina) uvedli štiri ‘naslednike’, od Metropolis Kida do kiborške oblike. Toda bogovi vedno vstanejo od mrtvih in Kal je v svoji ledeni palači naposled okreval. Medtem so mu zrasli lasje, zato je bil ob povratku nekaj časa dolgolasec in v črni obleki, ki je bolje vpijala sončne žarke. Bomo videli, kako bodo to udejanjili v filmskem univerzumu. Saj si videl, da se v čisto zadnji desetinki sekunde zemlja na krsti zatrese …

Doomsday nikoli ni bil frankensteinovska varianta Zoda, niti ga ni ustvaril Lex. Filmska instantkreatura iz mikrovalovke je žaljiva do kanona, kjer se je kalila tisoče let. Le kaj je Luthor hotel z njo? Poguba, ki je ‘unkillable’, bi vendar opustošila planet.

Omega v pesku
Sanjska sekvenca, v kateri Batman zre v porušen pustinjski svet in se ji reče Knightmare, je preslikana iz serije Injustice: Gods Among Us. Ta se otvori z Jokerjevim pre­lisičenjem Supermana, da ubije nosečo Lojzko in znjuka Metropolis. Jekleni mož superpobesni in vzpostavi totalitarni način. Od tod tista sekvenca, v kateri se mu soldati klanjajo, Netopir pa je upornik. Kalov izustek, da “mu je pomenila vse na svetu,” se kajpakda nanaša na preminulo ženo. Postapokaliptična stripovska štorija vsebuje mnogo likov in širših dogodkov, med drugim napad vojske s planeta Apo­kalipsa. Tudi to je pokazano v filmu. Vojno napo­ve jasno vidna grška črka omega v pesku. Zanjo vsak piflar ve, da pripada Darkseidu, enemu največjih DCjevih zlobnikov in tistemu, ki strelja cikcakaste omega-žarke. Leteče kreature so seveda njegovi droni oziroma parademoni. To je zagotovo namig za bodočnost, najbrž kar za prihodnjeletni film Justice League.

Darkseida, fašističnega diktatorja s planeta Apokalips, je po Hitlerjevi predlogi ustvaril Jack Kirby. Ta proslavljeni avtor večine X-Menov in Avengerjev je namreč sodeloval z več založbami, tudi z DCjem.
Temu katastrofičnemu Netopirju se reče Knightmare Batman. Njegove filmske sanje črpajo iz štorije Injustice, kjer svetu z železno roko vlada Superman, junaki pa so sprti med sabo. Nakar uleti še vesoljski okupator.

“The joke’s on you!”
Robin je eden najbolj znanih superjunaških hlapičev, ki ga zaradi obraza Chrisa O’Donnella pozna celo žensko občinstvo. A le geeki vedo, da je Robinov pet. Aktualni je Bruceov sin Damian, dočim je lik otvoril cirkuška sirota Dick Grayson. Temu je bilo sčasoma dovolj oprodarstva, zato je postal samostojni Nightwing. Nasledil ga je Jason Todd, a le za kratek čas. V stripovskem loku Death in the Family (1988) je fant namreč doživel kruto smrt pod Jokerjevim pajserjem. Na to tragedijo spomni po­čeč­kan Robinov kostum v filmu in Bruceova opazka o “freaks, dressed like clowns.” Zanimiva bagatelca je, da Robina pravzaprav ni ubil Burkež, marveč bralci. DC je takrat izvedel zanimiv preizkus: odprli so telefonsko linijo, na katero so ljudje glasovali, ali želijo, da nepriljubljeni Jason Todd preživi ali umre. Rezultat je bil tesen: 5343 proti 5271 v prid smrti. Joker je zato malega premlatil in ga še eksplodiral. Kasneje se je razvedelo, da je tehtnico prevesil nek tip, ki je sprogramiral računalnik za samodejno klicanje. Vseeno igralci Arkham Knighta vemo, da Jason tisti dan ni zares umrl …

Sprva se je govorilo, da bomo v filmu videli Jokerjev fris, a pokaže samo njegovo zapuščino. Morda v pol ure razširjeni izdaji, ki pride čez par mesecev. Ta bo nedvomno prinesla več referenc in razlag.

Brzi sel iz prihodnosti
Aquamanov prizorček je nedvoumen. Drugi posnetek metačloveka pokaže znanstvenika Silasa Stona, kako ‘popravlja’ svojega sina oziroma izdeluje robo­copastega Cyborga. Pri tem ima na pultu pomemben detajl: Mother Box, kockasti božjelični raču­nal­nik, zelo verjetno od Darkseida. Toda gledalce BvS najbolj bega Flash – ne s posnetkom na Lexovem st­režniku, marveč zneprepoznavno pojavo v Waynovih sanjah. Njegov izustek “Imel si prav glede njega. Lois je ključ,” je glavna tema geekovskih debat. Prvi del je migljaj na katastrofične dogodke v Injus­tice. Je imel Bruce ves čas prav glede Supermanove nevarnosti? Način je vzet iz Crisis on Infinite Earths, kjer je Flash iz prihodnos­ti večkrat opozoril ju­nake. (Žal tipček daje nejasna svarila. Počemu uporaba zaimka? Mar bi naravnost povedal.) Futura skratka ne obeta nič dobrega, kar ve tudi Lex. Ka­ko, bomo še videli.

Kot vemo gledalci TV-serije, Flash zmore skakati po časovnicah in alternativnih dimenzijah. A ključ do česa je Lois? V risani seriji je Darkseid hipnotiziral Supsa in šele Lois ga je streznila. Je to to?

Velikonočna jajčka
Najbolj sokoljevidni gledalci so zapazili še mnogo zanimivosti in skrivnosti, od bibličnega prizora z lebdečim odrešiteljem prek znamenitega stripovskega vprašanja “Ali potrebujemo Supermana?” do replike urednika, da “nismo več leta 1938,” kar se nanaša na rojstvo Jeklenega moža. Marsikoga zanima, kaj pomeni Lexovo ponavljanje “The red capes are coming.” Stavek korenini v ameriški revoluciji in opozarja na prihod britanske, v rdeče plašče odete vojske. Torej ga gre vzeti kot svarilo zoper sovraga. Stripovskega izvora nima niti zadnji napis na Supermanovi plaketi. “Če iščeš njegov spomenik – se oz­ri naokoli” namreč piše na grobu slavnega londonskega arhitekta Christopherja Wrena, ki je med drugim ustvaril katedralo Svetega Pavla.

“Pa ravno sem bil pri kiropraktiku!”, bi se na tem prizoru lahko pridušal Batman. Znalec ve, da bi s tem mislil na kanonični dogodek, kako ga je Bane zlomil na enak način. Prizor je drugače iz Injustice. Viteza maščuje nihče drug kot Alfred na steroidih!

Par navezav je ravno tako na grafični roman oziroma film Watchmen, začenši z nerazločnim grafitom “Who watches the watchmen?” v podrtiji, kjer pride do spopada, nadaljevavši z glasom predsednika, ki pripada igralcu Nite Owla, in zaključivši s fotrom Waynom, čigar obraz je, glej no glej, enak Commedianovemu. Omeniti velja še eno figuro iz DCjeve galerije. Lexov vodja najemnikov je naveden kot Anatoli Knyazev, kar je pravo ime za tretjerazrednega negativca KGBeast. Znabiti je model preživel zaključno eksplozijo in se bo pojavil v prihodnosti, navsezadnje je lik kibernetsko nadgrajen. Precej slabše pa jo je odnesel fotograf Jimmy Olsen, Clarkov dob­ri prijatelj in simpatični zamorec iz nizike Supergirl. Se sp­ra­šuješ, kje hudika je v filmu? On je tisti tip, ki mu z Lois v Afriki pregledajo kamero in ga nato ustrelijo. Njegovega imena resda ne slišimo, toda naveden je na spisku igralcev. To je na vsak način precej nepotrebno uničenje dobrega imena.

Tipček, ki uniči Jimmyju fotoaparat in ugrabi Lois ter Martho, je temelj za tole šemo. Reče se ji KGBeast in je ašašin iz časov hladne vojne. Nenavadna odločitev, da so izvorni lik uporabili v filmu.

Justična liga
DC je nekatere svoje junaclje domoljubno povezal v Justice Society of America že leta ’40, nakar so društvo dve desetletji kasneje po zgledu športnih zdru­ženj preimenovali v Ligo. Podnaslov Zora pravice se torej nanaša na začetek sodelovanja, kakrš­nega se gredo pri Marvelu že nekaj let. Prvi skupni podvig so že pričeli snemati in ga bomo videli čez poldrugo leto. Fabula ni poznana, le podoba bo svetlejša od BvS. Poleg Darkseida in vedno priroč­nega Lexa je visoko na spisku negativcev Brainiac. Če ne v prvem, bo ta pomanjševalec in zbi­ralec svetov gotovo v drugem filmu, ki je na koledarju za 2019. Lastne predstave bodo dobili tudi posamezni ligaši: Wonder Woman ob letu osorej, Flash in Aqua­man 2018. ter do konca desetletja še Shazam, Cyborg in Green Lantern. Na Martian Manhunterja pa so pozabili. No, skoraj sigurno bomo nekje vmes dobili ravno tako novega Batmana …

Liga v štartu leta 1960 proti pošasti Starro in po reštartu The New 52. Ustanovnih članov je sedem: Clark ’Superman’ Kent, Bruce ’Batman’ Wayne, Diana ’Wonder Woman’ Prince, Arthur ’Aquaman’ Curry, Barry ’Flash’ Alen, Hal ’Green Lantern’ Jordan in J’onn ’Martian Manhunter’ J’onzz.
 

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.