Žepna galaksija daleč daleč proč je v primežu temnega kajzerja. Iz zvočnikov se razlega imperijalna propaganda, medtem ko se beli jurišniki znašajo nad neposlušno gmajno. Le kriminalno podzemlje je veselo, saj fašističen režim spodbuja črni trg. Najbolj čislan je energent koaksij, za katerim se pehajo mnogi plačanci. V tem svetu kontrabanta in grlorezcev se znajde tudi Han, z bezničnega planeta Corellia doma. A fant ima višeleteča hotenja od pouličnega šmuglanja — postal bo najboljši pilot v osvetju! Košček te zgodbe pokaže njegov lasten film, drugi iz razširjenega vesolja Star Wars, postavljenega od oka deset let od padca Republike (E03).
Solo ni tipičen vojnozvezdni izdelek, torej epska vsemirska opera z veličastnimi bitkami, žaromečenjem in silovanjem. Če je bil prvi odvrtek Rogue One kruta partizanščina, tokratni izpade kot židan vesoljski vestern. Han okoli sebe zbere bando pritepencev in skupaj gredo na lopovsko misijo, ki zajema celo rop vlaka. Kanoničnega pomena za Galaksijo to dejanje nima, zato se film sploh ne bavi s širšo sliko. Stormtrooperji in kravatni bojevniki so vključeni bolj za okras, Vaderja in jedijev pa ni sploh. Par vitic se sicer dotika širšega univerzuma, recimo z omembo kakšnega lika z drugega medija, vendar so te reference neznatne. Križanja z drugimi epizodami praktično ni in štorija je zgolj Hanova.
Izvemo torej, kako je Han postal Solo, kje je našel saskvača s Kašika, kdo mu je dal markantno pištolo, kdaj je priigral najznamenitejšo vesoljsko tovornjačo YT-1300F in kajpakda kako je razvpito Kesslovo pot prečil v rekordnih dvanajstih parsekih! Dogajanje je docela linearno, ampak vsesortno, od laseriranja in duhovičenja do igranja desarika in svetlobnohitrega pregona. Onkraj zanimivega detajla, kje se je Han vojaško usposabljal, je za ljubitelja presenečenje le eno (tisti Dathomirec, ki je preživel), toda še to obvisi v zraku. Zgodba je namreč nezaključena in določeni elementi nepojasnjeni, zato je nadaljevanje samoumevno.
Projekt je spremljalo nekaj slabe reklame zavoljo odpustitve dveh režiserjev in sprva nazadovoljivega igranja naslovnega akterja. Toda na kraju predstava pusti dober vtis brez pretiranih čudaškosti in reciklaže, kar sem očital sedmi in osmi epizodi. Nepoznani Alden Ehrenreich je soliden Solo, fatalka Emilia ‘Daenerys’ Clarke mu lepo pristoji in Childish Gambino kot malopridni Lando se tudi izkaže, dočim je Woody Harleson, ki igra Hanovega mentorja, itak povsod v redu. Presežek v kakršnemkoli smislu Solo sicer ni in Varuhi galaksije so nivo nad njim. Ampak gledanje je čisto užitno, feministična droidka posrečena in tentaklaste entitete, ki domujejo ob črnih luknjicah, vsekakor še nevidene. Bistveno pa je sporočilo filma, ki bo navdušilo vse vojnozvezdne fundamentaliste: Han strelja prvi!
