Nebojša

Tako so v jugoslovanskih izdajah Marvelovih stripov rekli Daredevilu, “čoveku koji ne zna za strah”, kakor je pisalo na naslovnicah. LordFebo se te bagatelce spomni ob ogledu najnovejše superjunaške nizike.


Film Daredevil z mladim Benom Affleckom se ni zapisal v anale filmske umetnosti. Ni bil tako zelo zanič kot izpeljanka Elektra, a se ga kljub temu spomni komaj kdo. Fox, ki je imel pravice za ta Marvelov lik, ni baš dobro unovčil potenciala. Planirali so sicer novo poglavje, zanj se je sprva ogreval Ben, nato celo Jason Statham, ampak mutili so toliko let, da se je čas iztekel. Zaradi neizpolnjene pogodbene obveznosti je studio predlani izgubil licenco in filmski Daredevil se je vrnil pod domačo streho k Disneyju, lastniku stripovske založbe Marvel. Ta ga kani sčasoma vnovič poslati na veliko platno, toda za začetek so nenavadno hitro posneli solidno TV-serijo. 

Drznik iz sličic z oblački
Čeprav Daredevil ni heroj prvega razreda, vseeno ni nikdo. Leta 1964 si ga je izmislil nihče drug kot starosta superjunaškega panteona Stan Lee, medtem ko je pri likovni zasnovi pomagal komaj kaj manj proslavljeni avtor mnogih Marvelovih likov Jack Kirby. In kot da ti legendi ne bi bili dovolj, je kasneje k izročilu prispeval še veliki pisec Frank Miller, ki je v osemdesetih ustvaril enega najbolj znamenitih Daredevilovih venčkov, Born Again.
Junakov življenjepis govori o pristnem Njujorčanu Mattu Murdocku, čigar otroštvo je zaznamovalo dvoje dogodkov. Kot devetletniku mu s kamiona padla kemikalija vzame vid, a mu obenem okrepi druge čute. Oče, upokojeni boksar, hoče sinu omogočiti normalno živ­ljenje, zato se vrne v ring, toda za­radi stav ga gangsterji umorijo. Matt, ki se kljub slepoti zaveda svoje okolice, se telesno izvežba in postane lokalni rešimož za popravljanje krivic nad malim človekom.

Marvelova junaška periodika se je v slovenš­či­ni pojavljala le kratek čas pred kakšnimi petnajstimi leti. A ne Daredevil, ki kljub kontinuiteti ne sodi v prvo vrsto založ­ni­kovih likov. Smo ga pa poznali v Jugi.

Njegove peripetije so se tekom obstoja resda moč­no spreminjale, saj se je zvrstilo nemalo avtorjev. Boril se je proti robotom iz prihodnosti, mutantom iz preteklosti in ob boku Spider-Mana, Kapitana Amerike ter drugih Aven­gerjev. Poonegavil je najmanj Black Widow in Elektro. V elizabetinskem Marvelu 1602 od Neila Gaimana je bil slepi bard. V Amalgamu, križanju DCja in Marvela, je nastopil kot Dare the Terminator, mešanica sebe in Deathstroka. Alternativni svet Earth X pa pozna kar tri različne Daredevile. Vendar se je Nebojša po vsaki taki skrajnosti vrnil k tuzemskim koreninam.
Matt je podnevi odvetnik in s kolegom iz študentskih let fura pisarno Nelson & Murdock. A ko pade mrak, odet v škrlaten kombinezon varuje ulice. Njegovo delo ni reševanje planeta, marveč skrb za manhattansko krajevno skupnost Hell’s Kitchen. Nasprotniki zato praviloma niso beštije in vesoljski nepridipravi, marveč kriminalci ter zmešanci brez nadnaravnih sposobnosti. Največkrat se jih loti s svojima prepoznavnima palicama, medtem ko med supermoči sodijo radarski oziroma sonarni vid, supersluh, odlični refleksi in izreden atleticizem. Boril se je z mnogimi capini, recimo z Gladiatorjem, Owlom, Jesterjem in Purple Manom, toda njegov os­rednji sovražnik je obritoglavi zavaljenec Kingpin. Čeprav ga je v filmu odigral rjavi gorostas Michael Clarke Duncan, je ta zločinski velmož povsod drugod bel kot mleko.

Daredevilu niso kos ne nindže, ne roboti. Edini, od katerega jih vedno dobi po pički, je Kingpin. S tem, da se ga šef kriminalnega podzemlja ponavadi loti le s pestmi. Tudi v televizijski seriji.


Drznež z malih zaslonov

Nadaljevanka, katerih trinajst epizod je mreža Net­flix lansirala v eni potezi, je štorija o pričetku. Prva sezona namreč pokaže preobrazbo nočnega trenirkastega domobranca v zrel lik v pravem kostumu. Na drugi strani se prav tako razvije njegov nasprotnik Wilson Fisk aka Kingpin. Povest sledi poznanemu poreklu, se ozira v Mattovo otroštvo in zajema druge like iz stripovskega sveta, vključno s partnerjem Foggyjem, tajnico Karen Page in novinarjem Benom Urichom. Le drugih šemastih negativcev ni – bržda jih hranijo za drugo sezono, ki so jo spričo uspešnosti že napovedali.

Dnevni Matt ni videti kot nočni maščevalec, ki kriminalcem drobi obraze.

Z zvestobo izvirni predlogi Daredevil ni tipična superjunaška predstava. Tu ni bliskanja, letanja po zraku in čarovnij, marveč deluje kot kriminalna drama. Dnevni del je svetel in lahkoten celo, ko kaže slabe fante. Matt je tedaj simpatičen slepi advokat s palico, ki svoj blagoslov uporablja le kot detektor laži – posluša namreč srčni utrip sogovornika. Njegovim bližnjim se niti sanja ne, da si taistež ponoči nadane masko in jemlje pravico v svoje roke. Takrat šov pokaže svoj drugi obraz, tak, ki je prepojen s krvjo. Ni mu nerodno pokazati brutalnih razbijanj gobcev in kako Kingpin počasi obglavlja človeka z avtomobilskimi vrati. Jemanje življenj je kajpakda početje negativcev, kajti Daredevil je batmanske sorte junak in zgolj lomi kosti ter deli klofute. In to na spektakularen način, saj so pretepaške koreografije treskajoče in dobro zamišljene.
Našemljeni slepec je v filmu tolkel s palico po predmetih, da smo si lahko predstavljali njegovo netopirjevsko zaznavo prostora. Tokratna pripoved pa si ne daje op­ravka z razlaganjem nečloveških sposobnosti. Daredevil kratkomalo poseduje par dodatnih čutov, za­voljo katerih neovirano skače po strehah hiš, se izogiba izstrelkom in zraven za šalo premlati pol ducata tolovajev ali specialcev. Gledalec kar težko sprejme, da je nekdo brez oči tako superioren, da se odbijajoč šurikene bori celo proti izurjenemu nindži. Za boljši stik z glavnim likom bi ga po mojem morali malce hendikepirati, saj mu ne zavdajo niti glasni zvoki, ki so sicer njegov kriptonit.
Matt ima težave edinole s skušnjavcem, ki ga ob vseh videnih grdobijah in truplih vabi na temno st­ran. Fant celo prizna, da uživa v prizadejanju bole­čine. A tako kot v stripih ga občasen obisk v cerkvi in pogovor s partnerjem prepričata, da bo črka zakona odpravila vse krivice. Naivno, glede na to, da ima Kingpin v svojem žepu policijo, sodnijo in novinarje. Kljub tem nastavkom pa kaj globlje ne gredo ne lik, ne fabula, ne biblične reference.

Slepec brez težav premaga japanskega izurjenca in vod policajev. Eh, kaj zabavljam, zato je vendarle Daredevil.


Svetlogledo naprej

TV-serija ne dosega večnitnega Gothama, niti ne odlično izpeljanega in resnično superjunaškega Flasha. Kljub temu pa je Daredevil nepriča­ko­va­no presenečenje, ki vsako od skoraj uro dolgih epi­zod zaključi tako, da enostavno moraš klikniti na naslednjo. Nebojša je s tem postal del Marvelovega kinematičnega univerzuma. To ne pomeni, da ga lahko pričakujemo v prihodnjih Avengerjih, saj kljub občasnim križanjem celo v stripih deluje proč od njih. Bodo pa, tako kot kon­kurenčni DC, njegove prigode povezali z njemu bližjimi rešitelji. Lastne serije namreč dobivajo še trije junaki Peklenske kuhinje: Luke Cage, Jessica Jones in Iron Fist. Nakar bodo vsi skupaj, kot je že v navadi, ko se gledalci naveličamo posameznikov, nastopili v zaokroženi niziki Defenders.

Wilson Fisk menda ravno tako hoče boljše mesto. Le po machiavellijevski metodi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja