Mnogovesoljstvo moči in mask


 

LordfeBoy se s Križarjem v pelerini poda v svet, prav nič podoben našemu. Na drugi strani Velike vode obstaja drugačno vesolje, kaj vesolje, mnogovesolje, ki ga povezujeta Mož iz jekla in Naj­­urnejši živ moški. (Slednji pri deklinah baje ni posebej uspešen.)

To ni vseobsegajoč zapis o ameriškem junaškem stripu, marveč ozek skozihod po pretežno DCjevem univerzumu, ki so ga spodbudili Lego Batman 3, televizijski nadaljevanki Gotham in Flash ter prejšnji me­sec napovedana množica filmov. Ameriška stripovsko junaška folklora pač še nikdar ni bila bolj v prvi vrsti. Ti svetovi nam skozi izvirni medij risb in ob­lačkov sicer niso znani, toda z osnovami njihove mitologije sta nas seznanila Hollywood in igre – pod­ročji, kjer superheroji danes ustvarjajo največje do­bi­čke. Čeprav nisi nikoli vzel v roke Marvelovega ali DCjevega pisanega zvežčiča, veš, da Joker ne ma­ra Batmana, da je nekega Petra pičil pajek in da ima Superman čez pajkice navlečene gate. Tudi oni zeleni gorostas s superraztegljivimi kavbojkami in lepi Hugh s kremplji sta ti bržda prepoznavna. A likov v ameriškem panteonu je brez števila in vsak od njih ima dolg življenjepis, poln važnih dogodkov. Sem sodijo najmanj spremembe identitete, umrtja, ponovna vstajenja in merjenja moškosti s stanovskimi kolegi. Takisto jim nista tuja časoplovba in prehajanje med dimenzijami. Nakar so tu še črede domiselnih zlikovcev, ki so glavno gibalo teh svetov.

Ti DCjeva striplora dogaja in iščeš kakovostne zgodbe? Risanka Flashpoint Paradox predstavi zanimivo vzporednost, The Dark Knight Returns je Millerjevo dvodelno remek delo in Justice League War pokaže boj proti Temnistranu, dočim se dokumen­tarec Necessary Evil osredotoča na negativca.

Svet čezlužnega superherojskega stripa, ki ga obvladujeta znamki DC in Marvel, je res nepredstavljivo bogat in zanimiv. Ko gledaš aktualne nizike ali take filme, se garbaš v Injustice ali kockaš lego, velja biti širše razgledan. To v prvi vrsti pomeni, da se sam od sebe zanimaš o likih in referencah – prebereš opise junakov, pogledaš kakovostne risanke in dokumentarce. Nenazadnje Slovencu niti stripi niso nedosegljivi, bodisi na travnikih, bodisi prek uradnih aplikacij za par evrov. Bežen košček tega bajnega področja pa predstavljam tukaj.

Superočaki
Prvak med nadljudmi je po definiciji DCjev Superman. Ta rešimož ni le najstarejši in najmočnejši, marveč je tekom desetletij postal ena največ vrednih ameriških popkulturnih ikon. Kriptonski sirotek je brez pretiranih ambicij štartal leta 1938 v zborniku Action Comics. Tedaj je bil še bolj prizemljen, saj je znal le visoko skakati in premikati avtomobile. Toda z njim se je rodil arhetip superjunaka. Narod brez lastnega bajeslovnega izročila, a z veliko gospodars­ki­mi težavami je Supermana čez noč vzel za svojega. Ameriški Herkul, to je tisto pravo! Na predvečer druge svetovne vojne je zahteval še več tovrstnega pogumniškega čtiva. Mala kalifornijska založba Detective Comics je vzcvetela, praktično sočasno pa je temelje postavila tudi njujorška hiša Marvel. Pričela se je zlata doba ameriškega stripa, ko so nekatere edicije izhajale celo dvakrat tedensko.

Grdo narisanega psihopatskega morilca Jokerja so kanili ubiti že v prvi epizodi. A uredništvo se ga je naposled odločilo obdržati in lik so sčasoma razvili v najbolj poznanega Batmanovega nasprotnika. V dobi cenzure je postal manj morilski in bolj klovnast, kasneje pa so iz njega vnovič naredili neusmiljenega norca. Med drugim ima na vesti tadrugega Robina in na voziček je spravil Barbaro Gordon.

Številna imena, ki danes zasedajo vrh stripovskega Olimpa, so se rodila prav v teh uvodnih letih. DC je tedaj ustvaril Flasha, Green Lanterna, Wonder Woman in Stotnika Marvela, ki je kasneje Shazam postal. Ter še nekoga. Le par mesecev za Supermanom je skozi slikice spregovorila druga najbolj znamenita šema od vseh. Tista v temnem kombinezonu s krilas­tim ogrinjalom, rumenim simbolom in špicuhljasto og­lavnico: The Bat-Man. Zamaskirancu je bilo ime Bruce Wayne in je vodil dvojno življenje. Podnevi je bil bogataš, industrialec in filantrop, dočim se je ob mraku prelevil v pravičnega borca proti zločinu. Uradno je drznika leta 1939 ustvarila roka risarja Boba Kana, toda v resnici je Bob postavil le krov­­no idejo netopirjevskega moža, dočim je lik izoblikoval, mu določil zgodbo in si Gotham izmislil tekstopisec Bill Finger. Zasluge so mu priznali šele po smrti.
The Bat-Manove dogodivščine so se pričele v almanahu Detective Comics, kjer je policajsko raziskoval, lovil kriminalce in jih mnogokrat ubil, česar danes ne počne več. Njegovo značilno življenjsko ozadje izvira s samega začetka izdajanja: ko fantiču lopov umori starša, se Bruce izvežba in si nadene masko. Tistih par retrospektivnih sličic je postalo najbolj poznan stripovski prizor vseh časov. Leta 1940 je Netopir dobil lasten zvezek, se znebil določ­nega člena in vezaja v imenu ter že v prvi izdaji predsta­vil pomagača Robina in psihopatskega Jokerja. Osnova Temnega viteza, ki izza pasu vleče igračke, atletsko skače in se premika z bat-vozili, je bila postavljena.
Čeprav je bil Batman brez nadnaravnih moči, so ga polnopravno sprejeli v prvo superherojško društvo s samostojno publikacijo: Justice Society of America. Skupne dogodivščine in križanja so odtlej stalnica. Sups in Bats sta več kot tri desetletja nepretrgoma vodila lasten duetni zvežčič, ki je osnova prihajajočemu Snyderjevemu filmu Batman v Superman.

Justice Society of America je bila prva superjunaška zveza. V njej je nastopalo mnogo manj znanih ali celo pozabljenih likov. Zeleni kapucnik na levi je Spectre, od mrtvih vstali umorjeni policist. Poleg je Hawkman, reinkarnirani egipčanski princ z breztežnostnim pasom. Naslednji je (najbrž) Hour-Man, pod njim s čudno masko sedi Sandman, v rumenem pa čepi Atom. Ker je društvo štartalo leta 1940, je bil sprva njihov nasprotnik Hitler. Dolfe je namreč vihtel strašansko orožje, bajeslovno Longinovo sulico, tisto, s katero je rimski junak podrezal Jezusovo truplo (spear of destiny). JSA se je kasneje preimenovala v Justice League, vendar je v moderni dobi založba vnovič začela izdajati dogodivščine stare zveze.

Bats je pedopeder!
Kljub milijonom bralcem slikovito čtivo ni bilo pogodu vsem. V petdesetih se je našla struja dušebriž­ni­kov, ki je oznanjala, da stripi kvarijo otročad in so neposredno odgovorni za zvišanje mladostniških hudodelstev. Vodil jih je psiholog Fredric Werthman, ki je spisal razvpito bukvo Zapeljevanje nedolžnih (Seduction of the Innocent). V njej je sicer raziskave priredil sebi v prid in med drugim izpeljal, da Batman in Robin spodbujata homoseksualnost, toda Ameriški senat mu je verjel in sprejel ‘stripovski kodeks’. Založniki v zgodbah niso več smeli uporabljati pokvarjenih policistov in sodnikov, nasilni prizori so bili ne­odobravani, zombiji, vampirji in volkodlaki so postali prepovedani, prav tako besede crime, terror in horror v naslovih. Kriminalci nikakor niso smeli biti pred­stavljeni kot posnemanja vredni liki in zlo je moralo biti vselej nedvoumno kaznovano, brez sivih odtenkov. Če se edicija ni pokoravala kriterijem, ni dobila pečata odobritve in posledično ni prišla v trgovine.

Prvi Netopirmožev film ni bil tisti Burtonov leta 1989, marveč so ga posneli že leta 1966. Takrat je štartala sila priljubljena televizijska serija, zato so z istimi igralci sočasno posneli še celovečerec. Uspešen ni bil, a je pripomogel k rek­lami za nadaljevanko. V barvitih, svetlih dogodivščinah sta na eni strani nastopala homoerotična Bats in Robin, na drugi pa Joker, Riddler, Penguin, Cat Woman in številni drugi. Batman iz šestdesetih je najbolj znan po ikoničnem batmobilu, Lincolnovemu konceptu futura. “Atomic batteries to power, turbines to speed,” je vedno oznanil Robin, preden sta zapeljala iz trolovske jame.

Verjamem, da se ti zdi vse našteto za lase privlečeno in primerno Sovjetski zvezi, ne Združenim državam. Ampak poguglaj comics code authority. Cenzura, mnogo bolj zajebana od sodobnega nemškega USKja za igre, je leta 1954 orenk vplivala na trg. Založbe so bile primorane ukiniti dosti uspešnih serij, ki so imele v tituli neprave besede. Hiša EC Comic, ki se je ubadala izključno z nemrtveci in kriminalom (Tales from the Crypt, Crime SuspenStories …), je skorajda zaprla vrata. Znana je anekdota, ko ni dobil odobritve nek DCjev strip, na katerega naslovnico se je podpisal avtor Marv Wolfman. Volkodlaki so vendarle sodili med prepovedane elemente!
Ukrep, ki je spodnesel pokopališčni in kriminalni šund, je dal vode na mlin superjunacljem. Resda so nehali ubijati, prigode so postale svetlejše in Batman je v dokaz pravilne spolne naravnanosti dobil pomoč­ni­co Batgirl. A njihovi svetovi so zaradi upada konkurence nabreknili. DC je obstoječe like vnovič zrisal in nekaterim spremenil osebnost. Na sceno so prišli novi avtorji, kakršen je Marvelov zvezdnik Stan Lee. V dotično hišo se je vrnil tudi risar Jack Kirby. Z njima je konkurent izdelal odgovore Pravičnikom: Fantastic Four, Spider-Mana, Hulka in Može X. Napočil je drugi rodovitni stripovski vek, v kroniki označen s srebrno.

Članek je osredotočen na znamko DC, toda v resnici je Marvel po tržnem deležu v malenkostni prednosti. DCjeva Batman in Superman sta največja, a Marvel si lasti več le kanček manjših: Spider-Mana, Hulka, Iron Mana, Captaina Americo in Wolve­rina. Najstarejši od njih je Kapitan, ki je štartal sredi vojne vihre leta 1941 in imel nacijevske nasprotnike. Ostali liki so prišli v šestdesetih, Rosomah pa 1974.

Zemelj nešteto
Eden od posodobljenih DCjevih nadljudi je bil Flash, ki je po novem slišal na ime Barry Allen. Tistikratni pisci so, nevedoč, da pišejo zgodovino, z njim naredili eksperiment. V zgodbi Flash of Two Worlds (1961) so ga poslali v preteklost, v svet izvirnega brzca Jaya Garricka, onega s hecno čelado. Prvič sta se srečala junaka iz različnih obdobij oziroma prepletli dve ča­sov­nici. Čitalci so bili navdušeni in tako so vzporedni svetovi štartali tudi pri drugih.
Gre za domiseln konstrukt, ki snovalcem omo­goča brezmejno poigravanje z različnimi idejami in izpeljavami obstoječih blagovnih znamk. Da se odjemalci ne bi naveličali vedno istih okolišev, prijemov in sov­ražnikov, so začeli poznani liki potovati skozi čas v obe smeri in po drugih galaksijah. Zasukali so jim moralne kompa­se, uvedli alternativne osebnosti in značaje ter ust­varili najbolj obilno mitologijo na svetu: DCjev Multiverse.

Gledalci nizike Flash poznate tole novico iz prihodnosti, ki jo doktorju predvaja njegov orakelj. Navezuje se na Crisis on Infinite Earths, največji DCjev dogodek, v katerem so uniče­na mnoga vesolja. Ubogi prijaznež Barry bo dal življenje za obstoj na­še­ga vesolja. Še ena taka referenca za ’načitane’ je vest spodaj. Združita se Batmanova in Arrowova firma.

Izročilo pravi, da so ob zori stvarstva vzniknila podobna vesoljstva, ki obstajajo naenkrat, le vib­­­rirajo z drugačno frekvenco. Glavni svet se je sprva imenoval Earth One, danes je to Prime. V njem so Gotham, Metropolis in Star City ter vsi pripadajoči liki, kakršne poznamo. Earth Two je bil retro verzija prvega, torej originalna zasnova iz zlate dobe. V še vedno obstoječem Earth Three je vse obratno: zaš­čit­nik je Lex Luthor, slaba fanta pa supermanasti Ultraman in batmanasti Owlman. V desetletjih se je teh ‘Zemelj’ nabrala dolga vrsta. Enajstica je obrnila spole junakom: LadyFebola, Lord Gaga, Superwoman in pripadnik rito­piškega plemena Wonder Man. Številka 23 je imela črnega Supermana, ki je bil za nameček predsednik ZDA. Še bolj bizarna je bila varianta 26, v kateri so domovali živalski junaki Super Carrot, Pig-Iron in Yankee Poodle. Ali 43, kjer so se Šišmiš in ostali tepli z vampirji. Vsaka Zemlja je imela lasten kanon, nekatere celo svoje edicije.

Earth-3 so si za popestritev izmislili že leta 1964. Temu zrcalnem svetu, v katerem je Kolumb odkril Evropo, po mafijsko vladajo zlobne raz­ličice poznanih likov, združene v Crime Syndicate. Njihov boter je Ultraman, Superwoman je psihopatska morilka, Johnny Quick je hudobni Flash in možganski del ekipe predstavlja Owlman. Superjunakov je malo, recimo The Jokester in Alexander Luthor. V dobri risanki Crisis on Two Earths zato slednji pokliče na pomoč Pravičnike iz prve Zemlje. Earth-3 je bila v Krizi antimaterijsko izničena, vendar v stripih nihče ne umre zares.

Ko so cenzorske spone v sedemdesetih popustile, kronike to navajajo kot pričetek bronastega ob­dobja. Značilnosti so pristnejša risba, vpeljava aktualnih tematik, zamorski hrabreži in zaton vojnih ter kavbojskih stripov. Ter seveda preporod krvavih in temačnih prizorov. Iz tistega časa so tudi prvi poskusi križanja DCjevih in Marvelovih nebes. Batman se je srečal s Hulkom in X-Men s Teen Titans, medtem ko se je Spider-Man med njujorškimi nebotičniki zmi­kas­til s Supermanom. Čeprav so šli na kraju Clark, Lois, Peter in Mary Jane na dvojni zmenek, je bilo prijateljstvo kratkotrajno. Uredniški pogledi so bili ne­združ­lji­vi, pa tudi svetovi. Marvel je bil vselej bolj zemeljski, njujorški in osnovan na znanosti, DC pa ima vrsto izmišljenih krajev.
Vseeno so se liki iz konkurenčnih založb konec tisočletja znova udarili v kratki knjižični sezoni DC vs. Marvel. Po glasovanju publike so slavili Aven­gerji s 6 proti 5, vendar so snovalci naredili tako, da je bilo kao neodločeno. Kratek čas je obstajal celo enoten svet, Amalgam. V njem so bivali združki obstoječih herojev. Batman in Wolverine sta postala Dark Claw, Superman in Captain America Super-Soldier … A od tega je že dolgo, nove iniciative pa ni. Začuda ni bilo niti nobene igre s soldati z obeh bregov.

Tale beštija je Doomsday, edino bitje, ki je porazilo Supermana. Gre za eksperiment znanstvenika v prazgodovini planeta Kripton. Ustvaril je bitjece, ga prepustil krutosti narave, postrgal njegove ostanke, kloniral in ponovil vajo. Vselej se mu je dedni zapis dopolnil z dodatno informacijo in tako je postal stvor odporen na vse, a hkrati zaradi tisočih umrtij jezen na celo vesolje. Ustaviti ga ni mogla niti legija Zelenih lantern. No, Superman ga naposled je, a za ceno lastnega življenja. Ne spra­šuj, kako je vstal od mrtvih, poglej risanko Doomsday.

Krize mnogih Zemelj
Toliko paralelnih obstojev, hitro menjavajočih se piscev, ilustratorjev in naglega izdajanja je seveda botrovalo številnim neskladnostim in teža­vam. Kaj bi ne, ko pa je bil Batman včeraj v Gothamu, danes se bori s krvosesi, jutri se bo srečal s svojim dvojnikom na planetu Zur-En-Arrh in pojutrišnjem ga bomo videli tisoč let v prihodnosti. Zato se je na strani DCja od leta 1963 enkrat na sezono dobila Pravičniška zveza, ki je v seriji ‘Crisis’ popravljala časovno-prostorske nedoslednosti in s tem zgodbeni kanon.
Niz je vrhunec dosegel s stripom Crisis on Infinite Earths (1985), ki še vedno velja za mejnik v DCjevi zgodovini. Čistko svetov in junakov so pri založniku snovali skoraj leto dni. Pripoved so ovili okoli božjega boja Monitorja z Anti-Monitorjem, ki z antimaterijo uničuje vesolja enega za drugim. V prepre­če­va­nju nakane so med drugim umr­­li Supergirl, Wonder Woman in Barry Allen kot Flash. Dobrim fantom je v meddimenzijski vojni vsemogočno entiteto naposled uspelo premagati in zag­nati nov, poenoten in zbistren DC­jev univerzum.

Za poznavalce je tole bržda najbolj zapomnljiv prizor iz DCjega bajeslovja: s steroidi napumpani Bane v pretepu zagrabi Batmana in mu na kolenu zlomi hrbtenico. Zgodbovna nit, imenovana Knightfall, nato uvede začasnega Batmana, tipč­ka Jeana-Paula Valleyja. Novi Bats je krut in Bana razmesari pred očmi Jima Gordona in Harveyja Bullocka, a ga ne ubije. Bruce se naposled pozdravi, Jean pa postane nov lik, Azrael.

A ustvarjalnosti se ne da zavreti, zato pravila reštarta niso trajala dolgo. Veliko umrlih likov je tako ali drugače oživelo in spet so se pojavile vz­poredne štorije. Že naslednje leto je denimo Frank Miller spisal novo, upokojensko nit Temnega viteza. The Dark Knight Returns po treh desetletjih ostaja eden najboljših Šišmiševih grafičnih romanov in istoimensko dvodelno risanko smo v recenziji pred dvema letoma oz­na­čili za obvezen ogled. Slično delo tistega časa so Varuhi (Watchmen) iz naveze Gibbons – Moore, ki so nato iz stripalbuma postali periodičen zvežčič, umeš­čen v DCjev mnogosvet kakor Earth-4.
Nekateri poskusi raztegovanja onkraj meja in skozi črvino ter dvakrat naokoli so dali čudaške, velikokrat posiljene rezultate. Recimo večkratni spopadi Batmana in/ali Supermana z alieni in/ali predatorji. Ali prihod Supermana v Eternio k He-Manu in Skeletorju. Pa Tarzan vs Predator in (Se­gin) Sonic proti Spawnu. Zato se je uredniški odbor ponovno sestal leta 2011, odpravil nekano­nične dogodke in začrtal ponastavitev štorij. Novemu izročilu se reče The New 52. Kajpak so to politično odločitev izvedli skozi pripoved, in sicer v venčku Flashpoint. V glavni vlogi je Barry, najhitrejši človek na svetu, ki v zadnji Krizi ni umrl čisto zares. Zdaj se iznenada pojavi v alternativnem scenariju s kanček sp­re­menjenimi dogodki. Aquaman in Wonder Woman sta v vojni, Kal-Ela nista našla kmetovalca, marveč vojska, in tatič v zakotni gothamski ulici je ustrelil m­alega Wayna, ne staršev. Batman zato pos­tane fotr Wayne, Joker pa – neprecenljivo – mama! Flash, či­gar naglica ukrivlja prostor-čas, na koncu postavi reči na svoje mesto, tekom dogodkov pa umrjejo mnogi, zlasti slabi fantje. Obvezno si poglej po njem narisani film Flashpoint Paradox.

Desno je ikonična naslovka ene od Krizinih epizod ob 50-letnici založbe, ko so svet prvikrat postavili na novo. Med ostalim so Kal-Elu ubili sestrično Supergirl. A kmalu zatem se je piscem stožilo po njej in so jo ponovno uvedli. Danes, v dobi sveta The New 52, ki ga prikazuje desna naslovnica, ima babnica lasten zvezek, bratranec pa farmerice na riti.

Ker je The New 52 pomenil nov začetek, so hkrati resetirali števce vsem edicijam. Pri tem so nanovo definirali Zemlje, zato se vse označbe ne ujemajo s tistimi iz prejšnjih dob. Osrednji kanon je Earth Prime, kjer Superman leta okoli v džinsu ali na Wonder Woman, kajti z Lois se ni izšlo. Sinestro je zopet postal good guy in član korpusa Zelenih lantern. Vsemirske sage so se nasploh okrepile z raznobarvnimi nosilci prstanov mogote, čemur pravijo čustveni spektrum. V Gotham se je vrnil Dick Grayson, originalni Robin, vendar kot lik Nightwing. In iz podružnice Wildstorm je v DCjev multisvet prišel zelenec Martian Manhuter. Pa Alan Scott, prvi Green Lantern, je odslej gej.

Martian Manhuter ni marsovski zlobec, ki lovi in žre ljudi. Življenjepis pravi, da je zadnji preživelec z Rdečega planeta. Medse so ga po novem vzeli Superman, Batman in ostali Pravičniki, izkazuje pa se z letanjem, spreminjanjem oblike in vsemi tele-veš­či­nami. V Lego Batmanu 3 je eden osrednjih likov. Več o njem izveš v risankah Justice League.

Joker iz Kurca
Flash je v tem univerzumu pomemben fant, saj se je najprej žrtvoval za svet in nato še uredil multidimenzijsko zmedo. Zavedaj se tega, ko gledaš na TV-ekranu Granta Guslina. A veličine in bolečine ostalih so komaj kaj manjše. Vsi so našemljeni mučeniki z mnogo žrtvami. Umirajo jim bližnji, umirajo celo sami. Še Superman ni mogel tega preprečiti. Zaradi Jokerjevega načrta in Scarecrowovega plina je ubil lastno nosečo ženo Lois, ob neki drugi priliki pa je Doomsdayevi moči podlegel celo sam.

Zlobnjakov je mnogo več od junakov. Na vrh DCjevi lestvice najbolj zajebanih se vselej uvršča Darkseid, fašistični bož­je­liki diktator planeta Apokalips, ki redno preti Zemlji. Verjetno ga bomo videli v filmu Justice League, kar bo čist’ hudo. “I am death!”

Ravno to dela te zgodbe interesantne: nesreče, katastrofe, grozodejstva. Nikdo se ne bi zanimal za Supermana, če bi reševal mačke z dreves in gasil požare. Zlobci so tisti, ki definirajo in osmislijo junaka. V kina nas privabljajo njihova obličja, zna­čaji in veščine, kajti zločin, kaos in terorizem ust­var­jalnosti dajejo dosti več svobode. Sprva so bili človeški, recimo Joker in Lex, nato mutantski in z nadmočmi, nakar so v srebrni dobi pričele Zemlji groziti sile iz vsemirja. In tako kot superjunaki tudi supergrdobci nikoli zares ne umrjejo. Joker se po 75 letih še vendo reži Batmanu v brk. Danes je med drugim nedotakljiv ambasador izmišljene bližnje­vzhodne države Qurac? Nekoč se je pomešal med diplomate in hotel s strupenim plinom ubiti predsednika ZDA. Še dobro, da je bil šef varnosti Superman, ki je plin vdihnil in ga pihnil v vesolje.
Samo založba DC ima v letu 2014 na sporedu okoli osemdeset edicij. Le redke, recimo Scooby Doo, so s tem univerzumom (še) nepovezane, saj so pripojili celo Constantina in He-Mana. Večina zvežčičev pripada poznanim imenom. Zgolj Superman in Batman nastopata v najmanj ducatu vsak in lasten zvezek ima celo Batgirl. Stripi, ki so dali snov igram, risankam in filmom, zdaj dobivajo uslugo nazaj. Zanimanje raste tudi zavoljo digitalne dostopnosti. Malo verjetno je sicer, da boš začel redno slediti oblačkasti periodiki na ipadu, a vseeno spodbujam k izobra­že­vanju in odkrivanju medsebojnih referenc ter prepletenosti. Obojega je v pripadajočem igrovju in filmovju ter v aktualnih TV-serijah nebroj.

Občasna Batsova kolega sta tudi Cyborg in Shazam. Prvi je ponesrečeni Victor, ki ga ambiciozni fotr predela v kibernetsko pojavo z veščinami hekanja, drugi pa mulac Billy, ki se zadere “Shazam!” (prve črke antičnih likov) in postane strelovalni letečnež.

Da pa ljubitelji Marvela ne bodo pretirano razočarani nad pretežnim omenjanjem DCjevega stvarstva, dam zadnji primer stripovske razgledanosti iz njihovega okolja. Tudi oni imajo svoj multiverse, dasi ne tako obilen oziroma vzporeden. Njihovi junaki so ve­či­no­ma ene same sorte, osrednjemu temelju pa rečejo Earth 616. Tega so pred nekaj leti posodobili na 1610 oziroma Ultimate, od koder so moderni, ultimativni Avengerji in Možje X. Seveda pa posamične kozmose mešajo, četudi na prvi pogled niso združljivi. Eden takih cross­overjev so vsemirske pustolovš­či­ne Varuhov galaksije z onimi od Furyjevih Mašče­val­cev. Da oboji obstajajo v istem prostoru, je bilo namignjeno tudi na filmskem platnu. Tisti kamen, za katerim se je pehal Thanos, je eden od šes­tih infinity gemov. Ti dragulji brezmejnosti hranijo različne singularnosti pred velikim pokom in v Marvelovem vesolju predstavljajo najmoč­nej­še artefakte. Kdor jih združi na ’ro­ka­vici neskončnosti’, postane bog. Enega smo v obliki kocke že videli v Stotniku Ameriki, drugega na Asgardu v Thoru. Uganeš, okoli česa se bo vojevalo v prihajajočem dvodelnem filmu Avengers: Infinity War?

Še ena od DCjevih vesoljskih nemez je Braniac, Zbiralec svetov. Ta androidna kreatura, ki je poenotena s svojo vesoljsko ladjo, pomanjšuje mesta, civilizacije in planete, ki jih nato hrani v kozarcih. V zbirki ima tudi Kandor, mesto s Kriptona. Hoče še Zemljo.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja