Kriza prihaja v Arrowverse

Sedem let mineva odkar je Oliver na malih zaslonih sprožil prvo strelico. Sprva nekam lesena predstava drugorazrednega superjunaka je sčasoma ustvarila enega največjih televizijskih svetov, ki si ga deli čuda DCjevih serij. Poleg lokostrelskega kapucinarja vanj sodijo Flash, Supergirl, Legends of Tomorrow, nova Batwoman in za nameček še Constantine ter risanki Vixen in Freedom Fighters. Na odru tako imenovanega Arrowversa se je predstavila dolga vrsta stripovskih nadljudi vključno s Supermanom, spoznali smo zle vesoljce, pravljična bitja in demone ter se zapletli v klopko časovnic in alternativnih Zemelj. Zlasti brzčeve dogodivščine redno ukrivljajo čas in prostor, včasih že onkraj gledalčevega razumevanja.

Arrowverse sicer nima filmske predstavitve, toda zadovoljivih zgodb, neprestanih referenc na stripovske dogodke in števila šem mu nikakor ne gre očitati. Letos vanj vstopa še Batwoman z gothamsko galerijo zlikovcev.

Dasi imajo osrednji liki zvečine lastne težave in rdeče niti, se njihove poti občasno križajo. Kot ansambel so denimo nastopili proti Vandalu Savagu, pregnali vanzemaljske Dominatorje in se pomerili s svojimi nacističnimi dvojniki iz vzporedne dimenzije. Najbolj pa odmeva lanski crossover Elseworlds, ki je pokazal Monitorja in njegovo Knjigo usode. Priložnostnemu gladavcu čudaška zgodba s spremenjenimi vlogami ni veliko pomenila, dočim je poznavalcu DCjevega izročila prihod omenjene kozmične entitete napovedal Krizo na neskončno Zemljah. Na to slovito literarno zgodbo, ki je prepisala resničnost, nadaljevanke namigujejo že lep čas, začenši s prvo Flashevo epizodo … Peturna sklepna pripoved bo štartala decembra in po njej Arrowverse ne bo več enak.

Bralec stripov ve, da se Barry Allen — torej Flash, ki ga gledamo na teveju — v Crisis on Infinite Earths izniči. Na ta dogodek cika tale časopisna naslovnica, ki se v skrivni sobi Star Labs prikazuje od uvoda dalje. Letnica se je v zaključku zadnje epizode znižala na 2019.

Vse DCjeve šeme vkup

Venček Crisis on Infinite Earths, ki ga je založba spočela leta 1985 in zaključila dvanajstmesečje kasneje, velja za enega največjih superjunaških dogodkov, tako po odtisu kot številu vključenih likov. Zgodba predstavlja mejnik v DCjevem bajeslovju, saj je resetirala pretirano razdrobljen in prevečkrat nedosleden multiverzum. Uredniki so namreč v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja brez osrednjega nadzora eksperimentirali v vse smeri, spreminjali kanon, si zmišljevali vzporedne razsežnosti in polnili album junakov. V nekem trenutku so bili denimo aktivni štirje Supermani z različnih Zemelj oziroma obdobij. Bralci so bili upravičeno zmedeni, kar se je pričelo poznati na prodaji. Založbo, ki se je takrat pripravljala na 50-letnico, je peklilo, da je Marvel kljub manj edicijam delal večji denar.

DC je multiverzum uradno otvoril leta 1963 z zgodbo Flash of Two Worlds, ko je tedanji Flash (Barry Allen) srečal izvirnega Jaya Garricka, tistega s kovinsko kahlo na glavi. Takrat so svet razdelili na aktualni Earth-One in drugotni Earth-Two s starejšimi verzijami likov iz zlate dobe stripa.

Avtor Krize je legendarni in še živeči pisec Marv Wolfman. Zamislil si jo je kot spopad med Monitorjem in Anti-Monitorjem, entitetama, ki od velikega poka dalje predstavljata vsak svojo tvarino multiverzuma. A ravnovesje, ki je trajalo milijarde let, se ruši in antimaterija prične uničevati vesolja enega za drugim. V boj zoper grozečo nevarnostjo gredo vsi, dobri in slabi. Lex in Brainiac kajpakda s figo v žepu. Vseeno v ospredju ni Pravičniška liga, marveč zvečine manj znana imena, kot so Harbinger, Spectre in Psycho-Pirate, ter alternativneži z drugih Zemlja, recimo Alexander Luthor Jr. in Superboy Prime. Rdečih niti je zaradi večdimenzionalne narave za gordijski vozel in dojemanje sličic zahteva precejšnjo pozoronost. Branje te epske pripovedi nikakor lahko.

Tole sta stripovski Monitor in oni, ki smo ga videli na televiziji. Lik je onkraj človeškega moralnega kompasa, saj dela v dobrobit celotnega stvarstva. V ta namen tako v literaturi kot v nizikah nabira like s potencialom, pri čemer se ne ozira, ali so dobri ali slabi.

Anti-Monitorja naposled dva od Supermanov in Darkseid raztreščijo v neko zvezdo. Naša ‘materija’ je s tem rešena, a za visoko ceno. Na pogorišču spopada ostane eno samo vesolje, sestavljeno iz gradnikov pogubljenih, in par ducat junacljev z Monitorjem vred pade ter se več ne pobere. Najbolj odmevni žrtvi sta Flash in Supergirl: brzec je umrl pri uničenju antitvarnega kanona, Kara Zor-El pa je zaščitila bratranca, s čimer je stvarstvu dokazala, da mu je najmanj enakovredna. Na kraju se dogajanja spominjajo le redki (med njimi drugotna Superman in Lois Lane) in ti gredo živet v pravljično žepno dimenzijo. Preostali živelj nima pojma, kaj se je zgodilo. DCjeva krajina je bila tako preorana in pripravljena za ponapis.

Legendarno Flashevo žrtvovanje, da je onesposobil Anti-Monitorjevo anti-orožje, je bila ena največjih junaških pogibeli pri DCju. Rdeč brzčev pajac si je nato nadel Wally, Barry Allen pa je ostal ‘mrtev’ 23 let. Kasneje se je izkazalo, da je bil ves ta čas zgolj ujet v speedforce.

Crisis on Infinite Earths je bil resda samostojna serija dvanajstih zvezkov, toda sam dogodek se je dotaknil vseh tistikratnih izdaj, tja do Constantina in Swamp-Thinga. Založba je večino edicij zagnala na novo in štorije so se posihmal imenovale ‘po-krizne’. Med drugim je Superman je vnovič postal zadnji preživeli Kriptončan, Wally West je iz Kid Flasha napredoval v pravega Flasha in Frank Miller je utemeljil Batmanovo temnejšo inačico, Temnega viteza. Kontinuiteta je bila rešena, bralci nad letnikom navdušeni in prodaja se je dvignila. Seveda pa pravila niso bila v skalo vklesana, kajti kmalu zatem so spet vzniknile vzporedne Zemlje in druge časovnice. Zgodba je celo dobila nadaljevanji Infinite Crisis in Final Crisis, nakar so se svetovi ponovno prevetrili z The New 52 in nedavnim DC Rebirthom. Svetovi vznikajo in se razblinjajo, taka je pač narava stripovskega mnogovesolja.

Kultne zgodbe, ki je ob 50-letnici kalifornijske založbe ponastavila DCjev univerzum, dandanes ni potrebno loviti bo zvezkih, saj je na voljo v obliki 400-stranskega grafičnega romana. Pravi stripoljubec mora nato prečitati še Infinite Crisis, v katerem Alexander Luthor kani mnogovesolje obnoviti, in Final Crisis z Darkseidovim zločestim vplivom na resničnost.

Kriza na malih zaslonih

Arrowverse ima s svojo širino seveda potencial za dogodek takih razsežnosti. Kakor v zvežčičih tudi televizijski svet vsebuje niz različnih Zemelj, menda kar 52 njih. Supergirl se denimo dogaja na Earth-38, ta stari Flash je pribrzel s trojke, Earth-X je nacističen, alternativne različice Harisona Wellsa pa so itak z vseh koncev multiverza … Za nameček se govori o nastopu znancev iz preteklega DCjevega stvarstva, med drugim omenjajo like iz nizike Smallville, Huntress iz prihajajočega filma Birds of Prey, igralca, ki je bil televizijski Robin v šestdesetih, in prav tako Wonderco iz TV-serije! Resda ne vemo, kakšna nemeza preti stvarstvu, a nastop Monitorja v prejšnjem letniku je nedvoumno naznanil nekakšno večrazsežnostno krizo. Možakar ne testira Zemelj in išče primernih borcev zaman. Eden od njih bo tako tudi padli Lex Luthor, kar je pokazal zaključek kronik National Cityja.

Levi lik, ki ga je v Elseworlds mnogokdo spregledal, je Psycho-Pirate. Njegov izustek “Worlds will live and worlds will die” ni nepomemben, kajti prav on je v stripu pomagal Anti-Monitorju. Pomagač Monitorja pa je bila Harbinger, kar je — najbrž ne po naključju — vzdevek Digglove žene Lyle. Očitno se bo prelevila v mogočno rešiženo!

Crisis on Infinite Earths predstavlja prelomni dogodek in najbrž je najboljša primerjava, da bo ta petepizodni venček, ki se bo raztezal skozi vse serije in zajemal ducate junacljev, nekakšen Arrowversov Endgame. Serije se starajo, šeme se sčasoma upokojijo in pridejo nove, zato je prehod skozi pripoved na mestu. To nikakor ne pomeni konca nadaljevank, vsekakor pa zaključek prvega veka, ki sta ga DC in mreža CW napeljala z brodolomskim playboyem leta 2012. Letos je štartala Batwoman, medtem ko bo osma sezona Arrowa polovico krajša, saj se lik oziroma igralec nalik Iron Manu poslavlja. Kot se spomnimo, je v Elseworlds obljubil Monitorju, da se bo v prihajajočem mnogovesoljskem spopadu žrtvoval za Barryja in Karo. Da bo temu res tako, nakaže njegov nagrobnik, datiran 2019. 

Batwoman se je v Elseworlds že predstavila, zdaj pa ima lastno, precej feministično serijo. Lika ne gre mešati z oprodinjo Batgirl. Batwoman je lezbična Kate Kane, ki deluje samostojno. Batmana zaenkrat ni na spregled, menda pa se bo pojavil v Crisisu in sicer v kostumu Burtonovega Netopirja iz devetdesetih.

Štiri preostale serije, torej Flash, Supergirl, Legends of Tomorrow in Batwoman, bodo imele normalno dolge sezone in zaenkrat o drugih zaključkih ni govora. Obljubljajo pa producenti konkreten odtis Krize na vse nadaljevanke, mnogo večjega od nekam skromnega Flashpointa izpred treh let. Menda bodo menjave likov v prihajajočem letniku nezanemarljive. Je možno, da Barry vseeno ‘izgine’ in namesto njega vstopi Wally West? Če Kara preživi, bo imela morda na rokah truplo bratranca Supermana, torej obrnjen ikonični prizor iz slikanic? Bo nova Puščica postala Oliverjeva hči iz prihodnosti, Amiko? In nenazadnje, bomo videli Zeleno Lanterno z obrazom Johna Diggla, na kar je namignil Flash z Eartha-90? Vse aktualne zgodbe se že ogrevajo na krizno križanje, ki ga bomo gledali 8., 9. in 10. decembra letos, ter nato še dvakrat sredi januarja.

Menda bodo Supermani v Krizi (najmanj) trije. Tisti uraden od Supergirl, potem oni iz Smallvilla in še tisti iz filma Superman Returns iz 2006. Slednje je priročno, saj ga je igral Brandon Routh, taisti, ki zdaj posoja stas junaku Atomu. Drugo presenečenje je vključitev Black Lightninga, ki uradno ni del Arrowversa.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja