Zaključno epizodo sedme sezone Game of Thrones si je ogledalo 16,5 milijona gledalcev, velijo uradni podatki. Toda dotična statistika seriji dela krivico, saj številka drži samo za HBOjev kanal, za ZDA in za prvi dan predvajanja. Upoštevajoč ves svet in sandokanstvo je kvota zagotovo večstomilijonska. In prav toliko Zemljanov že lep čas ugiba, kateri povzpetnik bo na kraju zasedel Železni prestol. Po črki postave bi to moral biti nekdo, po katerem se pretaka kri Targaryenov, zakajti hiše so – zlepa ali zgrda – prisegle večno zvestobo Aegonu Prvemu. On je bil tisti odločnež in vizionar, ki je povezal prej razdrobljeno, vsevdilj vojskujočo se sedmerico kraljestev. Zmajevski prapor je nato deželam vladal tri stoletja in novo poglavje se je pričelo šele, ko je Norega kralja Aerysa pobil osebni stražar Jamie Lanister, prestolonaslednika Rhaegarja pa Robert Baratheon.
Knjige oziroma serija se otvori z Robertovo vladavino. Občasni skoki v preteklost resda razkrivajo predhodna dejanja, toda v televizijski verziji je retrospektiv res malo. Ob pestrem odvijanju tekom zadnjih let je večina itak pozabila že na dogodke, ki so pokrenili boj za krono, kamoli da bi poznali še predzgodovino. Toda fantazijske navdušence izročilo zanima, zato vsi fikcijski svetovi, od Gospodarja prstanov prek Vojne zvezd in DCja do Warcrafta, strežejo s številnimi dodatnimi štorijami, ki bogatijo kanon. Od kod prihajajo zmaji? Kdo so beli hodci? Kaj se je pripetilo z legendarno Valyrio? Kako so zgradili zid? Na ta in še tisoč drugih vprašanj odgovarja pred kratkim izdana privlačna enciklopedija Svet ledu in ognja. A kljub temu, da se tristostranska ilustrirana kronika za razliko od Tolkienovega pustega zgodovinopisa Silmarilion bere kot povest, bo bukva dosegla le ozek krog ljudi. Gmajni pač ni do branja. HBO se tega zaveda, zato je skupnosti pripravil prav posebno presenečenje: narisan 45-minuten prelet prejšnjega veka Zahodnjega.
Conquest and Rebellion ni risanka v pravem pomenu besede, bolj premikajoča se slikanica. Toda ilustrirana podoba zadovoljivo rabi predstavi o vzponu in zatonu Targaryenov. Skozi deset poglavij jo pripoveduje nihče drug kot tečni mladenič Viserys, tisti, ki so ga Dorthakiji v prvi knjigi ‘pozlatili’. Dokumentarec je namreč v prvi vrsti zgodba njegove rodbine. Prvi ljudje, Dolga noč, Otroci gozda in Zid so omenjeni le mimobežno, saj je v ospredju novejša hištorija – vzpostavitev združenih Sedmih kraljestev. Uvodoma vidimo katastrofično pogubo veličastnega vzhodnjanskega (esoškega) mesta Valyria, sezidanega z ognjem in čarovnijo. Le ena zmajska družina je pravočasno prečila morje in zatočišče našla v otoški trdnjavi Zmajev kamen. Tam so Valyrijci ždeli vse do Aegona, ki se je namenil zavladati Zahodnjemu. Starorodna gospoda je temu seveda oporekala in se ob prepričanju, da kamen ne gori, utrdila v svojih gradovih. Kamen res ne, meso pa še kako, zato so hiše pod plameni treh zmajev bodisi upognile koleno bodisi izginile.
Poleg Viserysovega glasu gledalec čuje še poznanega Sansinega, Jaimejevega, Euronovega in celo Mezinčkovega. Nekateri govorijo o svojih prednikih, drugi komentirajo preostale dogodke. Animiranka po vrsti naniza vse poznane grbe oziroma njihove odnose s Targaryeni. Izvemo o spočetju dinastije Baratheonov … od kod prihaja izraz ‘kraljeva roka’ … počemu je nekdaj mogočni Harrendvor le še ruševina … katera od dežel se v resnici nikoli ni priklonila Targaryenom … kako je dobil ime Kraljevi pristanek … in nenazadnje, iz česa je nastal znameniti Železni prestol. Pripoved se sklene z Robertovim uporom, jasno z uradnim povodom zanj, torej dozdevno Rhaegarjevo ugrabitvijo Lyanne Stark. Viserys s sestro Danerys kot poslednja znana Targaryena pobegneta čez morje v Vzhodnje, pri čemer se brat priduša, da se bodo zmaji vrnili z ognjem in krvjo! Dasi sam tega ni dočakal, so se njegove besede izkazale za preroške. Edino ledu fant ni predvidel …
Privlačnega dokumentarca mreža začuda ni predvajala, marveč ekskluzivno spremlja modrožarkovno in DVD-kompilacijo sedmega letnika. Vseeno do njega ni težko priti in ogled je priporočljiv za poslednježa, ki čisla bogato folkloro Georga R. R. Martina. Sem prepričan, da bo marsikoga spodbudil k prečitanju omenjenega Sveta ledu in ognja, ki hištorijo izdatno dopolni s številnimi zanimivostmi od zornega veka naprej. Glede na to, da bomo na zaključno sezono, po zatrjevanju scenaristov najbolj komplicirane doslej, čakali še poldrugo leto, je kakršenkoli vmesni material dobrodošel. Poleg tega HBO s takimi grižljajčki ustvarja podlago za prihodnje projekte. Ni namreč nobena skrivnost, da bodo aktualni TV-seriji sledile nove ekranizacije zahodnjanjskih dogodivščin.
